Vitamini za dobro voljo

Znano je, da so vitamini pomembni za normalno delovanje našega telesa. Telo jih ne sintetizira, ampak jih dobimo s hrano. To velja za vitamine iz skupine B, ki so pomembni pri vseh presnovnih procesih, ki se dogajajo v našem telesu. So kemijsko zelo različne substance. To so tiamin (B1), riboflavin (B2), niacin (B3), pantotenska kislina, piridoksin (B6), biotin (B7), folna kislina in kobalamin (B12). Od njih imamo torej številne koristi in lahko bi rekli, da so nujni za dobro delovanje našega telesa, pravi specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarne Ptuj. »Pomembni so za delovanje živčnega sistema, vpleteni v delovanje imunskega sistema in presnovo, ohranjajo zdravo kožo in mišice, tudi pri preprečevanju določene vrste anemije. Raziskave kažejo na njihovo povezanost z razpoloženjem, saj sodelujejo pri sintezi živčnih prenašalcev dopamina in serotonina. V zadnjem času domnevajo, da sta lahko tudi ščemenje nog in sindrom nemirnih nog posledica pomanjkanja B-vitaminov. Prav tako nespečnost in nepravilno bitje srca. Zaradi svoje vloge pri presnovi in obnovi celic imajo B-vitamini tudi pomembno vlogo pri imunskem sistemu ter zdravih laseh in koži. Zaradi vpliva na delovanje živčevja in mišic B-kompleks pogosto svetujejo kot podporo pri zdravljenju bolečin,« o koristnosti teh pove sogovornica.

Pomanjkanje

​Nemalokrat smo v dilemi, kako naj sploh vemo, ali nam katerega vitamina primanjkuje. Z značilno boleznijo beri-beri, ki je posledica hudega pomanjkanja vitamina B1, se pri nas že dolgo ne srečujemo več. Znaki za pomanjkanje niso prav specifični, pove sogovornica: od kronične utrujenosti, izčrpanosti in nespečnosti, težav s kožo, lasmi in nohti do slabokrvnosti, depresivnega razpoloženja in srčno-žilnih bolezni, okvar živčevja, vnetij, prebavnih težav ... Dodaja, da so potrebe po vitaminih B-kompleksa povečane pri nosečnicah in doječih mamah, pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, pri kroničnih bolnikih, kadilcih, aktivnih športnikih in veganih. Slednjim primanjkuje zlasti vitamin B12, ki ga morajo nujno dodajati, da se ne pojavi anemija.

Vitamini B-kompleksa so vodotopni, kar pomeni, da se odvečna količina iz telesa izloči. Zato je odveč bojazen, da bi jih imeli v telesu prevelike količine, pravi Darja Potočnik Benčič. »Res dolgotrajno jemanje prevelikih odmerkov bi lahko povzročilo drisko, glavobol, razdražljivost in nespečnost.«

Uravnotežena prehrana

Dobimo jih s prehrano, ki naj bo raznolika in zdrava ter vključuje vse skupine živil, svetuje sogovornica. Med ogljikovimi hidrati izbirajmo polnovredna žita in izdelke iz teh žit, ribe, jajca, oreščke, zeleno zelenjavo ter mleko in mlečne izdelke (z manj maščobami). V teh živilih bomo našli vse vrste vitamina B. Vitamin B1 najdemo v jajčnem rumenjaku, pustem mesu, svinjini in kvasu, prav tako B2, ki je tudi v stročnicah. Največ vitamina B3 vsebujejo jetra, avokado, suhe slive, enako velja za vitamin B5, ki je v rumenjaku in kvasu. Vitamin B6 vsebujejo banane, polnovredna žita, kalčki, soja, perutnina, listnata zelenjava, oreščki, kvas, jajca, mleko. Biotin je med drugi tudi v polnozrnatem rižu, šampinjonih, cvetači, orehih. Folno kislino najdemo v brokoliju in bananah, vitamina B12 je veliko v jetrih, govedini, ribah, jajcih in mleku.


Kot pravi sogovornica, jih je treba dodajati v obliki pripravkov le takrat, ko pomanjkanja ne moremo urediti s prehrano, kot je to pri bolnikih, ki imajo moteno absorpcijo vitaminov pri boleznih prebavil in jeter. »Še posebno pozorni naj bodo vegani, noseče in doječe ženske. Dodajanje B-vitaminov je podpora pri zdravljenju nevralgij, to so bolečine, ki izvirajo iz živca, pri polinevritisu – vnetju večjega števila živcev, in nevrodermatozah, to je bolezni kožnih živcev,« sklene sogovornica.