CELIAKIJA

Težave zaradi beljakovine

Ker gre za bolezen s številnimi obrazi, je celiakijo težko diagnosticirati; ob sumu na težave se posvetujmo z zdravnikom.
Fotografija: Bolniki s celiakijo se morajo izogibati glutenu, izbirati morajo kruh in testenine, v katerih te beljakovine ni. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Bolniki s celiakijo se morajo izogibati glutenu, izbirati morajo kruh in testenine, v katerih te beljakovine ni. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images

Celiakija je imunska bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica uživanja glutena in sorodnih beljakovin v nekaterih žitih. Ena od najpomembnejših nalog tankega črevesa je prenos hranilnih snovi iz črevesja v kri.
Bolniki s celiakijo se morajo izogibati glutenu, izbirati morajo kruh in testenine, v katerih te beljakovine ni. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Bolniki s celiakijo se morajo izogibati glutenu, izbirati morajo kruh in testenine, v katerih te beljakovine ni. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images

Pri bolnikih s celiakijo se resice na sluznici tankega črevesa poškodujejo zaradi glutena iz žitnih vrst, kot so pšenica, pira, rž, ječmen in oves. »Ta lahko povzroči okvaro sluznice tankega črevesa, posledica so zmanjšana funkcija črevesa in motnje v absorpciji hrane. Bolniki imajo zaradi tega prebavne motnje, velikokrat pa jim primanjkuje osnovnih sestavin, mineralov in vitaminov. Pogosto so prizadeti tudi drugi organski sistemi, saj je celiakija bolezen, ki prizadene celoten organizem in se kaže s številnimi resnimi zapleti,« pravi Domen Fras, predsednik Slovenskega društva za celiakijo.
Država pomaga otrokom s celiakijo, odrasli ne dobijo finančne pomoči.
Država pomaga otrokom s celiakijo, odrasli ne dobijo finančne pomoči.

To je ena najpogostejših kroničnih bolezni pri otrocih in odraslih, v Evropi naj bi zanjo zbolel več kot odstotek prebivalcev. Po nekaterih ocenah naj bi jo pri nas imelo več kot 20.000 ljudi. Diagnosticirati je ni lahko, saj gre za bolezen s številnimi obrazi, tudi stopnja prizadetosti pri posameznikih je raznolika.

»Za postavitev diagnoze obstajajo različne metode, in sicer krvni testi, biopsija tankega črevesa in genetski testi. Pomembno je, da se ob sumu na celiakijo posvetujemo zdravnikom in pred pridobitvijo diagnozo ne spreminjamo prehrane, torej se še naprej prehranjujemo s hrano, ki vsebuje gluten, saj bodo sicer lahko testi nepravilni in se bo postopek diagnosticiranja podaljšal,« pravi Fras.


Prvi znaki, ki kažejo, da je nekaj narobe, se praviloma pojavijo v od treh do šestih mesecih od začetka uživanja jedi, ki vsebujejo gluten. Inkubacijski čas lahko traja mesece, včasih pa tudi več let. Le malo obolelih kaže tudi klasične znake celiakije, kot so driska, napenjanje in bolečine v trebuhu oziroma hujšanje.
 

Hrana brez glutena


Ko celiakijo potrdijo, se mora oboleli strogo in do smrti držati brezglutenske diete. To pomeni, da uživa le živila, ki ga ne vsebujejo, in se izogiba vsej hrani, kjer bi lahko bil gluten v sledovih. »Bolniki s celiakijo se vsakodnevno srečujemo s številnimi težavami, ki so povezane s prehrano. Pozorni moramo biti na hrano, ki jo zaužijemo, prebrati deklaracije, kontaktirati proizvajalce in se prepričati, ali so živila, ki jih želimo zaužiti, brez glutena. Brezglutenska dieta pri bolnikih s celiakijo namreč ni izbira, ampak je nujna in življenjskega pomena.

Še večja težava je pri izbiri hrane zunaj doma, v vrtcih, šolah, restavracijah, saj je treba s kuharskim osebjem preveriti postopek priprave in živila, ki se uporabljajo za pripravo obroka. Veliko je raziskovanja, preverjanja, dogovarjanja, da si zagotovimo varno hrano,« pravi Fras. Bolniki s celiakijo se morajo izogibati vseh žit, ki vsebujejo gluten, in vseh iz njih narejenih izdelkov (kruh in drugi pekovski izdelki in peciva, prigrizki, sladice, pice), mesnih izdelkov in namazov, jogurtov in sirov, ocvrtih živil in piv, ki lahko vsebujejo gluten. Ker je ta lahko tudi v živilih, kjer ga ne bi pričakovali, kot so sir, sladkarije, sojina omaka in drugi, morajo biti bolniki zelo previdni.


Bolniki se soočajo tudi s finančnimi težavami, saj je hrana, ki je proizvedena brez glutena, občutno dražja od običajne, pravi sogovornik: »V primerjavi z nakupovalno košarico konvencionalnih živil so tudi do 400 odstotkov dražja.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije