VITAMIN D

Sočni žarki ga pozimi ne zagotavljajo

Objavljeno 14. januar 2020 19.16 | Posodobljeno 14. januar 2020 19.16 | Piše: Ema Bubanj

Vitamin D v človeškem organizmu opravlja številne pomembne vloge, nepogrešljiv pa je tudi kot gradnik odpornosti.

O uživanju prehranskih dodatkov se vedno posvetujmo z zdravnikom. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Sredi sezone prehladnih obolenj smo, vrhuncu se približuje tudi obolevnost za gripo, zato je nujno, da telo oborožimo s potrebnimi vitamini in minerali. V zimskih mesecih vnos teh namreč pogosto zanemarimo in sadnim ter zelenjavnim obrokom ne posvečamo dovolj pozornosti, svoje pa prida še pomanjkanje sonca, kar nas prikrajša za dragoceni vitamin D.
 

Ključen za zdravje kosti


Ta je, kot zadnja leta strokovnjaki vse bolj poudarjajo, eden najpomembnejših gradnikov odpornosti, v jesenskih in zimskih mesecih, ko nas sončni žarki ne dosegajo, kolikor bi bilo zaželeno, pa je treba poskrbeti za dodatne vnose z ustreznimi živili. »Vitamin D je topen v maščobi in ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter delovanju imunskega sistema,« pojasnjuje predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub, mag. farm.
Krepi odpornost in pomaga preprečevati kronične nenalezljive bolezni.


»Med drugim povečuje zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito absorbira kalcij iz prehrane. Prav tako prispeva k delovanju mišic in ima vlogo pri delitvi celic. Najbogatejši prehranski viri so živila živalskega izvora, kot so ribje olje, ribe (tun, losos, sardine), jajca, mleko in mlečni izdelki.« Vitamin D v človeškem organizmu opravlja številne pomembne vloge. Denimo povečuje sposobnost tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor, ter tako ohranja ustrezno koncentracijo teh v krvi. »To omogoča normalno mineralizacijo kosti, vpliva na diferenciranje celic kože, uravnava aktivnost celic imunskega sistema, vpliva pa tudi na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin. Poudariti je treba, da je pomembna vloga vitamina D za ohranjanje zdravih kosti izpolnjena le, če je poleg ustrezne preskrbljenosti z njim zagotovljen zadosten vnos kalcija. Ima tudi pomembno vlogo pri regulaciji imunskega sistema in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni,« pojasnjuje sogovornik.
 

Previdno pri odmerjanju


Pomanjkanju so najpogosteje izpostavljeni dojenčki in otroci, zato je zanje priporočljivo dodajanje vitamina D, ki ga vodijo izbrani zdravniki pediatri. Pri nosečnicah je pomanjkanje povezano s povečanim tveganjem za pojav povišanega krvnega tlaka in pojavom beljakovin v urinu ter nosečniške sladkorne bolezni, ogroženi pa so tudi starejši odrasli, ki se pretežno zadržujejo v zaprtih prostorih, saj tam večino časa niso izpostavljeni sončnim žarkom, kar onemogoča biosintezo vitamina D, opozarja Golub: »Tudi v takšnih primerih se priporoča dopolnjevanje prehrane z vitaminom D. V zimskih, hladnih dneh je izpostavljenost pomanjkanju torej še toliko večja, saj nizke temperature pogosto preprečijo aktivnost na odprtem. V Sloveniji jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ne zagotavlja ustrezne preskrbljenosti z endogenim vitaminom D, zato je ustrezno količino vitamina D treba zaužiti s hrano.«
Dodatki niso za vsakogar
O morebiti potrebnih dodatkih vitamina D naj vsekakor presodi zdravnik, poudarja predsednik lekarniške zbornice: »Dopolnjevanje prehrane je lahko priporočljivo za bolj tvegane populacijske skupine, kot so kronični bolniki, ki so vezani na notranje bivalne razmere, ali tisti, ki se morajo izogibati sončni svetlobi. Uporaba takih izdelkov ni priporočljiva pri otrocih, še posebno ne pri novorojenčkih in dojenčkih do 12 meseca starosti, saj bi dodaten vnos vitamina D poleg doktrinarnega dopolnjevanja vnosa vitamina D, ki ga v Sloveniji vodijo izbrani zdravniki pediatri, lahko povzročil tveganje za zdravje te zelo občutljive populacijske skupine. Tudi za nosečnice in doječe matere velja podobno kot za splošno populacijo, uživanje odmerkov prek priporočenih dnevnih vnosov je smiselno le, če je pomanjkanje vitamina D prepoznano z biokemijsko analizo serumskih koncentracij.«


Kaj prinese pomanjkanje? »Povzroča motnje v presnovi kalcija, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome ter za nastanek osteoporoze v zrelih letih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi do nastanka rahitisa. Drugi simptomi bolezni so zmanjšana moč mišic, zmanjšan mišični tonus in povečana občutljivost za okužbe,« odgovarja sogovornik. To seveda ne pomeni, da so za vsakogar primerni dodatki z vitaminom D in da lahko te uživamo na lastno pest. Preveliki odmerki lahko namreč povečajo koncentracijo kalcija v krvi, kar pripelje do hiperkalciemije, opozarja sogovornik.
Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija.


»Ta povzroči mišično šibkost in oslabelost, glavobol, slabost in bolečine v kosteh. Čez čas se zmanjša apetit, pojavijo se razdražljivost, povečan občutek žeje in izločanje urina, povišan krvni tlak in srčne aritmije. Hiperkalciemija lahko vodi do kalcifikacije ledvic in nastanka ledvičnih kamnov.«
Deli s prijatelji