NA ZDRAVJE

Sladkorna doleti čedalje mlajše

Objavljeno 14. november 2019 16.00 | Posodobljeno 14. november 2019 16.00 | Piše: E. B.
Ključne besede: sladkorna bolezen

Po ocenah stroke je ta bolezen prepoznana le pri polovici prizadetih, a le polovica teh se jih zdravi.

Z zdravim življenjskim slogom sladkorno preprečujemo in obvladujemo.
Današnji dan je namenjen diabetesu, stroka pa znova opozarja na vse več sladkornih bolnikov tako v Sloveniji kot po svetu. Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti od 25 do 74 let je po podatkih anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v letu 2016 znašal 6,9 odstotka, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje in opozarja, da je sladkorna bolezen pomemben javnozdravstveni izziv, ki zahteva učinkovite ukrepe.

Debelost velik dejavnik tveganja
Stroka ob letošnjem svetovnem dnevu spodbuja družine k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni ter opozarja na debelost, ki je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni ter glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih. Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom zaslužen za odkritje inzulina leta 1921.

»Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo približno 84.000 oseb, leta 2017 pa približno 111.400, torej dobra tretjina več,« poudarja asist. dr. Boštjan Martinc, mag. farm., spec., nacionalni koordinator farmacevtske skrbi v Lekarniški zbornici Slovenije. »Skupno letno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi se je v zadnjih letih povečalo za 2 do 3 odstotke, povprečno za približno 2500 ljudi na leto.«

Dva tipa

Diabetes je presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven glukoze v krvi. Nastane zaradi popolnega ali delnega pomanjkanja inzulina, lahko pa tudi zaradi zmanjšane občutljivosti telesnih celic za njegovo delovanje. Glede na nastanek, potek bolezni in zdravljenje je treba razlikovati dva tipa sladkorne bolezni, in sicer 1 in 2. »Sladkorno bolezen tipa 1 so včasih imenovali od inzulina odvisna ali juvenilna sladkorna bolezen. Pogosto se pojavi pri otrocih ali mlajših odraslih, lahko pa tudi v kateri koli starosti. Ima jo približno od 5 do 10 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo. Pojavi se nenadno in hitro napreduje, v nasprotju s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se razvija postopoma, lahko tudi več let. Tip 2 se navadno pojavi v poznejšem življenjskem obdobju pri ljudeh s čezmerno telesno težo in nezdravim življenjskim slogom ter je lahko dedno pogojen,« pojasnjuje asist. dr. Martinc in opozarja, da se izrazito povečuje število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva, večjim deležem odkrite sladkorne bolezni in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, katerih posledica sta tudi debelost in zmanjšana telesna aktivnost. »Močno se povečuje tudi pojav sladkorne bolezni tipa 1 v otroštvu in mladostništvu ter tiste v nosečnosti.«
image
Pravočasno odkrivanje diabetesa je pomembno tudi zaradi preprečevanja številnih morebitnih zapletov.

Večkrat doleti moške

Po podatkih NIJZ je sladkorna bolezen v Sloveniji pogostejša v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter na nekaterih območjih Podravske regije in jugovzhodne Slovenije ter z najmanjšo prevalenco v Goriški regiji. Obenem se v naraščajočem deležu pojavlja med prebivalstvom srednjih let, zbolevajo vedno mlajši. Med moškimi je pogostejša kot pri ženskah, saj ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let. Po ocenah stroke je prepoznana le pri polovici ljudi s to boleznijo, od teh pa se jih le polovica tudi zdravi. V Sloveniji je okoli 50.000 oseb, ki ne vedo, da jo imajo; pravočasno odkrivanje diabetesa je pomembno tudi zaradi preprečevanja številnih morebitnih zapletov, med katerimi so lahko srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov, predvsem pa so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt bolnikov z diabetesom tipa 2. »Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo z zdravim načinom življenja,« še poudarja asist. dr. Martinc. »Vsakega posameznika moramo ozavestiti in vzpodbujati, da izbere zdrav življenjski slog in prevzame odgovornost za svoje zdravje. Pri tipu 1 je praviloma že od pojava potrebno dosmrtno zdravljenje z inzulinom. Pri tipu 2 je, če rezultati izvidov to dopuščajo, nekaj časa mogoče zdravljenje z upoštevanjem pravil zdravega življenjskega sloga in še brez zdravil, slej ko prej pa delovanje trebušne slinavke tako oslabi, da je potrebno zdravljenje z zdravili.« 
50.000 ljudi v Sloveniji ne ve, da imajo sladkorno bolezen.

image
Število bolnikov se povečuje tudi zaradi staranja prebivalstva. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Deli s prijatelji