Seneni nahod oznani pomlad
Na pojav alergije med drugim vplivajo dedni dejavniki, okolje, onesnaževanje, marsikaj na tem področju pa ni povsem raziskano.
Odpri galerijo
Pomlad je za mnoge vse prej kot prijetna. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Vodeni izcedek iz nosu, nenehno kihanje in kašljanje, razdraženo žrelo ter vnete oči so v času epidemije novega koronavirusa skrajno nezaželeni, a za mnoge so spomladanska stalnica. Alergijski rinitis pač pri mnogih potrka na vrata vsako pomlad, tegoba pa, če jo želimo zajeziti in preprečiti napredovanje v astmo, zahteva resno obravnavo.
Na pojav alergije med drugim vplivajo dedni dejavniki pa okolje, onesnaževanje, marsikaj na tem področju ni povsem raziskano. Kot pojasnjuje asist. Nissera Bajrović, dr. med., spec., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, so v zgodnjem otroštvu pogostejše alergije na hrano, ki se kažejo kot odziv na koži, v prebavilih, v hudih primerih kot anafilaksija: »Alergije na hrano v 80 odstotkih izzvenijo dokaj hitro, do četrtega oziroma petega leta. Ob vstopu v šolo težave minejo pri 90 odstotkih otrok. Pozneje se lahko razvijeta astma in seneni nahod. Astma pogosto vztraja do pubertete. Potem se nekoliko potuhne in se lahko znova pojavi v odrasli dobi. Z umikom astme začne naraščati pojavnost alergijskega rinitisa. Seveda pa se lahko ta pojavi že prej.«
Kako intenziven bo seneni nahod, je odvisno od vremena in dolžine zime. Ključno pravilo vsakogar, ki se spopada s senenim nahodom, je izogibanje vzročnemu alergenu, poudarja asist. Bajrovićeva: »Bolniki z oblikami alergijskega rinitisa morajo začeti pravi čas jemati zdravila, osnovno je v obliki pršila za nos, ki deluje protivnetno. Zdravilo začne delovati v dveh, treh dneh, maksimalno učinkuje po treh tednih. Uporabljati ga je priporočljivo štirinajst dni pred sezono cvetenja, tudi če dežuje in je v ozračju manj alergena. Če so težavam pridruženi simptomi zaradi alergijskega vnetja očesne veznice – alergijski rinokonjunktivitis –, je najbolje uporabiti antihistaminik v obliki tablet, pršil za nos in kapljic za oči.«
Kot rečeno, je ključno izogibanje alergenu, ne smemo pozabiti na redno jemanje zdravil, ki nam lajšajo simptome, pomembni pa so tudi nekateri drugi ukrepi: denimo, perila ne sušimo na prostem, stanovanje zračimo v večernih urah, v naravno se podamo v dežju, izogibamo se vetrovnim razmeram.
Trpijo lahko tudi oči.
Na pojav alergije med drugim vplivajo dedni dejavniki pa okolje, onesnaževanje, marsikaj na tem področju ni povsem raziskano. Kot pojasnjuje asist. Nissera Bajrović, dr. med., spec., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, so v zgodnjem otroštvu pogostejše alergije na hrano, ki se kažejo kot odziv na koži, v prebavilih, v hudih primerih kot anafilaksija: »Alergije na hrano v 80 odstotkih izzvenijo dokaj hitro, do četrtega oziroma petega leta. Ob vstopu v šolo težave minejo pri 90 odstotkih otrok. Pozneje se lahko razvijeta astma in seneni nahod. Astma pogosto vztraja do pubertete. Potem se nekoliko potuhne in se lahko znova pojavi v odrasli dobi. Z umikom astme začne naraščati pojavnost alergijskega rinitisa. Seveda pa se lahko ta pojavi že prej.«
Bolniki z oblikami alergijskega rinitisa morajo začeti pravočasno jemati zdravila.
Kako intenziven bo seneni nahod, je odvisno od vremena in dolžine zime. Ključno pravilo vsakogar, ki se spopada s senenim nahodom, je izogibanje vzročnemu alergenu, poudarja asist. Bajrovićeva: »Bolniki z oblikami alergijskega rinitisa morajo začeti pravi čas jemati zdravila, osnovno je v obliki pršila za nos, ki deluje protivnetno. Zdravilo začne delovati v dveh, treh dneh, maksimalno učinkuje po treh tednih. Uporabljati ga je priporočljivo štirinajst dni pred sezono cvetenja, tudi če dežuje in je v ozračju manj alergena. Če so težavam pridruženi simptomi zaradi alergijskega vnetja očesne veznice – alergijski rinokonjunktivitis –, je najbolje uporabiti antihistaminik v obliki tablet, pršil za nos in kapljic za oči.«
Kaj točno je v ozadju senenega nahoda? Kot pojasnjuje doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, za pomladne tegobe ne gre kriviti pisanih cvetic, temveč predvsem trave, drevesa in plevel: »Moške rastline razvijejo ogromno cvetnega prahu za razmnoževanje, bliže ko smo, bolj izpostavljeni smo. Čeprav cvetni prah potuje po zraku, se ga večina odloži v neposredni bližini vira (pelod breze sicer nese tudi 35 metrov daleč). Če je na vašem vrtu moško drevo, ki otresa pelod, ste precej bolj izpostavljeni cvetnemu prahu kot sicer.« K vplivu pripomore onesnaženost zaradi vezave na prašne delce, zato so alergeni močnejši. Na sončni strani Alp se cvetenje začne že januarja, pojasnjuje doc. dr. Zidarnova: »Drevesa cvetijo precej zgodaj, a tudi hitro odcvetijo, cvetenje trav pa se začne konec aprila in traja nekoliko dlje, vse do avgusta.«
Kot rečeno, je ključno izogibanje alergenu, ne smemo pozabiti na redno jemanje zdravil, ki nam lajšajo simptome, pomembni pa so tudi nekateri drugi ukrepi: denimo, perila ne sušimo na prostem, stanovanje zračimo v večernih urah, v naravno se podamo v dežju, izogibamo se vetrovnim razmeram.
