BODIMO JUNAKI SRCA

Se dovolj gibamo? Vsak srčni utrip je dragocen

Objavljeno 07. oktober 2019 15.45 | Posodobljeno 07. oktober 2019 15.35 | Piše: Ema Bubanj

Tudi v Sloveniji smo zaznamovali že 20. svetovni dan srca, stroka nas je znova spodbujala, naj si zastavimo in izpolnimo obljube za zdravje.

Prevelike delovne obremenitve in stres ogrožajo zdravje srca in ožilja. FOTOgrafije: guliver/GETTY IMAGES
Srčno-žilna obolenja vsako leto vzamejo skoraj 18 milijonov življenj, kar je 31 odstotkov vseh vzrokov smrti; samo za primerjavo, zaradi raka vsako leto umre polovica manj ljudi.
image
Z rednim gibanjem ohranjamo zdravje in dobro počutje.

Po drugi strani znanost že dolgo dokazuje, da je mogoče z zmanjševanjem tveganja preprečevati zaplete, kot sta srčna in možganska kap, pri tem ima primarna preventiva večjo vlogo pri zmanjšanju smrtnosti kot zdravljenje in medicinski postopki ob pojavu bolezni, vsi pa že vemo, da so temelji preprečevanja bolezni ustrezna prehrana, izogibanje kajenju in škodljivemu uživanju alkohola, redna telesna dejavnost, kakovosten spanec in sprostitev ter redno preverjanje zdravstvenega stanja.
 

Še vedno smo ogroženi


In čeprav se zdi, da smo pri obvladovanju obolenj srca in ožilja dosegli velik napredek, saj se je umrljivost zaradi takšnih bolezni zmanjšala za kar 50 odstotkov, se z rezultati še vedno ne smemo zadovoljiti, opozarja prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce in ožilje Slovenije.
Vadba na recept?
V Sloveniji je pač ne predpisujemo, ljudem pa je na voljo le v tistih zdravstvenih domovih, kjer pri obravnavi družin sodelujejo zdravnik, kineziolog, ki je strokovnjak za telesno vadbo, medicinska sestra, dietetik in psiholog. Takšni zdravstveni timi so izjemno učinkoviti, žal pa ministrstvo za zdravje zavira klasifikacijo poklica kineziologa kot zdravstvenega delavca, opozarja izr. prof. Gregor Starc, prof. šp. vzg., zato vsem tem zdravstvenim domovom grozi, da v naslednjem letu ostanejo brez kineziologov: »Glede na to, da bi s predpisovanjem telesne vadbe lahko preprečili 80 odstotkov nenalezljivih bolezni, bi seveda precej zmanjšali obiske zdravnikov in porabo zdravil, zmanjšali pa bi se tudi stroški zdravljenja. Žal na drugi strani pozabljajo, da bi tako razbremenili tudi zdravnike, ki bi se lahko začeli ukvarjati s preventivo, zmanjšali izdatke zavarovalnice, kar pa je najpomembneje, tako bi okrepili zdravje in povečali zadovoljstvo državljanov ter njihovo delovno učinkovitost. Veliko lahko zase naredimo sami, a se moramo zavedati svojega stanja. Na fakulteti za šport smo zato začeli razvijati tudi sistem SLOfit za vseživljenjsko spremljanje gibalne učinkovitosti, ki bo tudi odraslim in starostnikom omogočil, da bodo vsako leto preverili, kaj se dogaja z njihovo gibalno učinkovitostjo. Če nam uspeva pri otrocih, nam lahko tudi pri odraslih.«


»Zbolevnost zaradi teh bolezni je še vedno zelo velika, med ženskami pa so še vedno glavni morilec,« je opozoril ob nedavnem svetovnem dnevu srca. »Še veliko je možnosti za izboljšanje.

To nakazujejo tudi nove smernice za obvladovanje motenj v presnovi maščob, sprejete pred tremi tedni na evropskem kardiološkem kongresu. Poudarjajo, da je holesterol v krvi vzrok za aterosklerotično žilno bolezen in da je treba bistveno odločneje zniževati holesterol. Seveda pa ne smemo pozabiti na dejavnike tveganja, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, kajenje idr. Med pomembne dejavnike spadajo tudi nespečnost, delovni stres, depresija. Dejstvo je, da motnje spanja povečajo ogroženost za srčno-žilne bolezni za 40 odstotkov, kronična delovna obremenitev pa za 30. Znano je, da delovne obremenitve pogosto vodijo tako v depresijo kot tudi nespečnost. Motnje spanja so povezane s kar trikrat večjo pojavnostjo sladkorne bolezni, zvišanim krvnim tlakom, debelostjo. Vse to pa vodi v večjo pojavnost koronarne bolezni in tudi motenj srčnega ritma.«
Pozor pri diabetesu
Sladkorne bolnice in bolniki imajo dvakrat večjo verjetnost za srčni infarkt ali možgansko kap, zato je pomemben ne le dober nadzor nad krvnim sladkorjem, temveč tudi nad krvnim tlakom in holesterolom. »Cilj zdravljenja sladkorne bolezni je usmerjen v preprečevanje zapletov in izboljšanje kakovosti življenja,« pojasnjuje Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije. »Evropsko kardiološko združenje je v sodelovanju z Evropskim diabetološkim združenjem pripravilo smernice za preventivo srčno-žilne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ali tveganjem zanjo. Zdrav življenjski slog vključuje zmanjšanje telesne teže, uravnoteženo mediteransko prehrano in telesno aktivnost. Pomembna je izbira ustreznega zdravljenja za bolnike s sladkorno boleznijo z visokim ali zelo visokim tveganjem, ki imajo že razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen, srčno popuščanje ali kronično ledvično bolezen. Te bolnike lahko zdravimo z novejšimi zdravili iz skupine inkretinskih hormonov ali z zdravili, ki omogočajo izločanje glukoze z urinom, če je ledvično delovanje zadostno. Ta zdravila zmanjšajo tveganje za hipoglikemijo, zmanjšujejo telesno težo in tveganje za srčno-žilno bolezen. Cilji zdravljenja bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 so celostna obravnava, poučenost o zapletih in aktivno sodelovanje bolnika, specialistov diabetologov in kardiologov ter zdravstvenega osebja v vsakodnevni klinični praksi.«


Po holesterolu je treba torej odločneje udariti oziroma ga obvladovati, pri tem pa ne gre zanemariti podatka, da ima v Sloveniji družinsko hiperholesterolemijo (DH) približno 6500 prebivalcev, žal pa jo odkrijejo samo pri desetini. DH je podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan holesterol LDL in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavu srčno-žilnih bolezni. Večinoma se podeduje od enega od staršev, ima jo eden na 200 do 500 ljudi. Ljudje z DH ne morejo ustrezno predelati naravnega dovajanja holesterola v jetrih, zato imajo zelo zvišano koncentracijo holesterola, ki lahko povzroči zožitev arterij oziroma aterosklerozo in s tem srčni infarkt ali možgansko kap. Bolezni sicer ni mogoče ozdraviti, lahko pa jo obvladujemo.
 

Se res gibamo dovolj?


Tudi z rednim gibanjem, a čeprav se radi hvalimo, da smo športni narod, smo morda telesno dejavni le med navijanjem za naše športne ase, namesto da bi se tudi sami večkrat spotili na prostem ali v telovadnici.
Motnje spanja povečajo ogroženost za srčno-žilne bolezni za 40 odstotkov, kronična delovna obremenitev pa za 30.


Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo v Sloveniji sicer kar približno 80 odstotkov moških in 70 odstotkov žensk dovolj telesno dejavnih, žal pa je kriterij, kaj je dovolj, zelo nizek, saj naj bi zadoščalo že 30 minut nekoliko hitrejše hoje na dan, je kritičen izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., s fakultete za šport: »Glede na to, da vsak dan presedimo okrog 12 ur, je zelo optimistično pričakovati, da bo polurni sprehod popravil, kar smo med sedenjem slabega storili telesu. Ljudje bi ob vzdržljivosti morali v prvi vrsti poskrbeti za ohranjanje mišične mase in bi morali vsak dan vsaj pol ure posvetiti tudi krepilnim vajam za vse velike mišične skupine ter vajam za ravnotežje, na koncu pa vse zaključiti še z razteznimi vajami. Za zdravega odraslega človeka in starostnika bi moralo veljati tudi reklo, če lahko tečeš, teci. Uradne podatke Svetovne zdravstvene organizacije zanika še dejstvo, da so ženske v Sloveniji manj ogrožene glede nenalezljivih bolezni in da živijo dlje, ker so v resnici telesno dejavnejše od moških. Zelo veliko moških namreč po 50. letu starosti začne čakati na upokojitev in preneha zdravo živeti. Nekateri si kupijo močan motor, le redki pa začnejo intenzivneje delati za telo in zdravje. Značilen odrasel moški v Sloveniji je, kar zadeva redno telesno dejavnost, neodgovoren in nemaren.«
Deli s prijatelji