ZDRAVJE

Preprečimo okužbe

Objavljeno 09. julij 2019 07.07 | Posodobljeno 09. julij 2019 07.07 | Piše: Aleksander Brudar

Manjše rane in odrgnine lahko oskrbimo sami: najprej jih dobro speremo pod tekočo vodo ali s fiziološko raztopino, razkužimo in zaščitimo.

Če je treba, jo prelepimo z obližem. FOTO: Guliver/Getty Images
Poleti se nas ob prostih dnevih večina odpravi v naravo. Pri tem pa se lahko kaj hitro zgodi nesreča. Morda se spotaknemo ob kakšno korenino ali vejo v gozdu, se pri vračanju z morja na obalo popraskamo ob oster kamen, seveda se lahko poškodujemo tudi med manjšimi deli na vrtu za hišo. Pri tem kajpak ni treba zganjati panike, najpomembneje je, da rano primerno oskrbimo. Če se ranimo sredi neobljudene narave, si s pripomočki iz domače lekarne ne bomo mogli pomagati. V takih primerih rano vsaj očistite s čisto vodo. Najbolje kar tisto iz plastenke, ki jo za primer žeje nosite s sabo.

Pred oskrbo rane si vedno umijte ali razkužite roke.

Čiste roke

Ko pridete domov, rano sperite pod tekočo vodo ali s fiziološko raztopino. Za takšne primere je doma dobro imeti na zalogi kakšen antiseptik, ki ga lahko kupite v lekarni. Z njim namreč rano razkužite. Če gre za manjšo odrgnino, ki vas ne moti pri vsakodnevnih opravilih, jo pustite zaceliti se na zraku, torej brez povoja ali obliža. Sicer pa jo prelepimo, vedno s sterilnimi gazami ali obliži; gaza se sicer na rani hitro izsuši in sprime z njo, kar je zlasti težavno pri menjavi, saj pri odstranjevanju gaze odtrgamo tudi novonastalo tkivo, kar povzroča bolečine.

Obstajajo obliži, ki so prepojeni z dezinfekcijskim sredstvom za razkuževanje ran.

Zapišemo naj še, da si rane vselej oskrbite s čistimi rokami, saj v nasprotnem primeru lahko povečate možnost okužbe.
Doma si oskrbimo samo manjše površinske rane, če pa so večje in globlje, posledica manjšega vboda oziroma ureza z ostrim predmetom v naravi, denimo na vrtu z vilami, žago ali škarjami, je dobro, da po prej opisani oskrbi obiščete tudi zdravnika. Tja se brez pomisleka odpravite, če se huje poškodujete. Zdravnik vas bo najverjetneje cepil proti tetanusu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da je tetanus ali mrtvični krč bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin bakterije Clostridium tetani, katerega spore so lahko zaradi živalskih iztrebkov prisotne tudi v zemlji. »Okužimo se lahko skozi rano, ki je onesnažena z zemljo, v kateri so spore bacila tetanusa. Posebno nevarne so z zemljo onesnažene vbodne rane pa tudi žulji, opekline in druge, morda celo neopažene rane,« razložijo na NIJZ in še, da je tetanus resno stanje in zahteva bolnišnično obravnavo, kjer lahko izvajajo stalen nadzor nad bolnikom. Za njim lahko zboli vsakdo, četudi je bolezen že prebolel. V Sloveniji sicer od leta 1951 cepimo proti tetanusu (cepljenje je vključeno v obvezni program cepljenja), pojavnost bolezni se je posledično močno znižala. Pri nas zbolevajo predvsem starejše necepljene osebe.
Deli s prijatelji