DOJENJE IN KORONA
Prenosa okužbe prek mleka ni
Materino mleko varuje pred številnimi obolenji, zato je dojenje med pandemijo izjemnega pomena, poudarjajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
Odpri galerijo
Uporaba zaščitne maske naj bo v skladu z zdravstvenimi priporočili. FOTO: JARDSON-FOTOADOISMACAPA/GETTY IMAGES
Minuli teden je zdravstvena stroka pozornost namenila dojenju: vsakoletni svetovni teden dojenja, ki tradicionalno poteka na začetku avgusta, je bil letos v znamenju pandemije, ki nasilno posega na vsa področja našega življenja in spreminja navade, a tista najpristnejša in najnaravnejša vez, med materjo in otrokom, mora ostati nedotaknjena, poudarjajo strokovnjaki.
Dojenja kljub zdravstvenemu preplahu in različnim teorijam o prenosu okužbe v tem času ne le da ženske ne bi smele prekiniti, zavedati se morajo, da je njihovo mleko najdragocenejše orožje v boju proti številnim boleznim in da lahko njihovega novorojenčka obvaruje tudi pred najhujšim.
Za zdaj ni dokazov, da bi se lahko novi koronavirus prenašal prek materinega mleka, neizpodbitno pa je, da je dojenje neprecenljiva zaščita, ki ne nazadnje pretehta tudi morebitna tveganja okužbe, so si enotni pri Svetovni zdravstveni organizaciji, kjer poudarjajo, da kljub preštevilnim zdravstvenim vprašanjem, ki jih je odprl covid-19, ni nikakršnega razloga za prekinitev dojenja.
»Še ni potrjenega prenosa okužbe s SARS-CoV-2 z matere na otroka prek mleka,« pojasnjujejo pri organizaciji, kjer so v več študijah analizirali materino mleko, in čeprav so v nekaterih vzorcih odkrili sledove virusa, ni bilo dokazov, da je ta aktiven in sposoben prenosa okužbe ter ogrožanja otroka. Že dolgo pa je jasno, da je dojenje izjemno koristno, ne nazadnje je materino mleko osrednji borec proti okužbam vseh vrst, saj z neposrednim prenosom protiteles krepi, pravzaprav gradi odpornost novorojenčka.
»Pomaga v boju proti respiratornim obolenjem, presnovnim motnjam, debelosti in tudi levkemiji, ne nazadnje pa dojenje varuje mater pred rakom dojke in jajčnikov ter sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je nujno, da zdravstveni sistemi po vsem svetu spodbujajo matere k čimprejšnjemu začetku dojenja, takoj po rojstvu, tudi če ima mati covid-19.«
Podpora materi in novorojenemu otroku je v prvih dneh in mesecih izjemnega pomena, pandemija pa je zdravstvo v številnih državah spravila na kolena, zaradi česar primanjkuje ustreznih strokovnjakov in svetovalcev. Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef svetujeta, da matere novorojenčka pristavijo k prsim že v prvi uri po rojstvu, dojenček naj se izključno doji do šestega meseca starosti, po tem pa naj ob dojenju uživa ustrezno, mešano hrano. Dojenje naj poteka do drugega leta starosti ali pa tudi dlje, če tako želita mati in otrok.
Rezultati raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se prehrana večine dojenčkov v Sloveniji v prvih dneh začne z dojenjem (90,2 odstotka je takšnih). S starostjo odstotek dojenih dojenčkov pa hitro upada: doji se nekaj več kot polovica (54,6 odstotka) šestmesečnih dojenčkov, matere dojijo še malce več kot petino dvanajstmesečnih dojenčkov. Podatki o doseženi stopnji izobrazbe mater nakazujejo, da doji več mater z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe kot mater z nižjo stopnjo izobrazbe.
Največ nedojenih ali delno dojenih otrok začne prejemati mlečni nadomestek že med prvim in tretjim mesecem, v prvih treh mesecih dojenčkove starosti pa več mater iz vzhodnega dela Slovenije dodaja nadomestek v primerjavi z materami iz zahodnega dela.
Neutemeljena raba mlečnih nadomestkov ogroža planet. FOTO: MAGONE/GETTY IMAGES
Dojenja kljub zdravstvenemu preplahu in različnim teorijam o prenosu okužbe v tem času ne le da ženske ne bi smele prekiniti, zavedati se morajo, da je njihovo mleko najdragocenejše orožje v boju proti številnim boleznim in da lahko njihovega novorojenčka obvaruje tudi pred najhujšim.
Tvorijo se protitelesa
Za zdaj ni dokazov, da bi se lahko novi koronavirus prenašal prek materinega mleka, neizpodbitno pa je, da je dojenje neprecenljiva zaščita, ki ne nazadnje pretehta tudi morebitna tveganja okužbe, so si enotni pri Svetovni zdravstveni organizaciji, kjer poudarjajo, da kljub preštevilnim zdravstvenim vprašanjem, ki jih je odprl covid-19, ni nikakršnega razloga za prekinitev dojenja.
»Še ni potrjenega prenosa okužbe s SARS-CoV-2 z matere na otroka prek mleka,« pojasnjujejo pri organizaciji, kjer so v več študijah analizirali materino mleko, in čeprav so v nekaterih vzorcih odkrili sledove virusa, ni bilo dokazov, da je ta aktiven in sposoben prenosa okužbe ter ogrožanja otroka. Že dolgo pa je jasno, da je dojenje izjemno koristno, ne nazadnje je materino mleko osrednji borec proti okužbam vseh vrst, saj z neposrednim prenosom protiteles krepi, pravzaprav gradi odpornost novorojenčka.
Letošnji svetovni teden dojenja je potekal pod geslom Podprimo dojenje za zdravje planeta, ki osvetljuje pomen dojenja ne le za zdravje otroka in matere, temveč tudi za ohranjanje okolja. Pri tem ne gre za prelaganje dolžnosti varovanja okolja na ramena mater ali vzbujanje krivde pri starših zaradi uporabe mlečnih nadomestkov: gre za ozaveščanje o pomenu dojenja na sonaraven razvoj zdrave človeške skupnosti v zdravem okolju, poudarjajo na NIJZ, omogočanje dojenja pa je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema. Zaradi aktualnosti ogroženosti našega okolja in odgovornosti za zanamce moramo storiti vse, kar je v naši moči, da znižamo ogljični odtis in druge obremenitve okolja na vseh življenjskih področjih. Tudi podpora dojenju je lahko del teh prizadevanj.
Pridobivanje živalskega mleka ali surovin za izdelavo mlečnih nadomestkov iz rastlin in njihova predelava namreč zahtevata številne postopke in procese, ki puščajo svoj odtis. Proizvodnja mlečnih nadomestkov prispeva k podnebnim spremembam na vsakem koraku, od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja) in proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički; ob tem sta potrebni tudi proizvodnja in distribucija stekleničk, cucljev in druge opreme ter energije in materialov za varno pripravo mlečnega nadomestka, npr. sterilizatorjev, pojasnjujejo na NIJZ. Neutemeljena raba mlečnih nadomestkov ni skladna z načeli o varovanju okolja. Nasprotno pa dojenje ne zahteva nobenih drugih virov kot to, da mati zaužije dodatno hrano, in seveda njen čas oziroma posvečanje dojenju.
Pridobivanje živalskega mleka ali surovin za izdelavo mlečnih nadomestkov iz rastlin in njihova predelava namreč zahtevata številne postopke in procese, ki puščajo svoj odtis. Proizvodnja mlečnih nadomestkov prispeva k podnebnim spremembam na vsakem koraku, od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja) in proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički; ob tem sta potrebni tudi proizvodnja in distribucija stekleničk, cucljev in druge opreme ter energije in materialov za varno pripravo mlečnega nadomestka, npr. sterilizatorjev, pojasnjujejo na NIJZ. Neutemeljena raba mlečnih nadomestkov ni skladna z načeli o varovanju okolja. Nasprotno pa dojenje ne zahteva nobenih drugih virov kot to, da mati zaužije dodatno hrano, in seveda njen čas oziroma posvečanje dojenju.
»Pomaga v boju proti respiratornim obolenjem, presnovnim motnjam, debelosti in tudi levkemiji, ne nazadnje pa dojenje varuje mater pred rakom dojke in jajčnikov ter sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je nujno, da zdravstveni sistemi po vsem svetu spodbujajo matere k čimprejšnjemu začetku dojenja, takoj po rojstvu, tudi če ima mati covid-19.«
Dojenje do 6. meseca starosti
Podpora materi in novorojenemu otroku je v prvih dneh in mesecih izjemnega pomena, pandemija pa je zdravstvo v številnih državah spravila na kolena, zaradi česar primanjkuje ustreznih strokovnjakov in svetovalcev. Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef svetujeta, da matere novorojenčka pristavijo k prsim že v prvi uri po rojstvu, dojenček naj se izključno doji do šestega meseca starosti, po tem pa naj ob dojenju uživa ustrezno, mešano hrano. Dojenje naj poteka do drugega leta starosti ali pa tudi dlje, če tako želita mati in otrok.
Rezultati raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se prehrana večine dojenčkov v Sloveniji v prvih dneh začne z dojenjem (90,2 odstotka je takšnih). S starostjo odstotek dojenih dojenčkov pa hitro upada: doji se nekaj več kot polovica (54,6 odstotka) šestmesečnih dojenčkov, matere dojijo še malce več kot petino dvanajstmesečnih dojenčkov. Podatki o doseženi stopnji izobrazbe mater nakazujejo, da doji več mater z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe kot mater z nižjo stopnjo izobrazbe.
Dojenček naj se izključno doji do šestega meseca starosti, po tem pa naj ob dojenju uživa ustrezno, mešano hrano.
Največ nedojenih ali delno dojenih otrok začne prejemati mlečni nadomestek že med prvim in tretjim mesecem, v prvih treh mesecih dojenčkove starosti pa več mater iz vzhodnega dela Slovenije dodaja nadomestek v primerjavi z materami iz zahodnega dela.
