ZDRAVJE
Prehlad ali gripa?
Obe bolezni povzročajo virusi, obe imata nekaj skupnih simtpomov; tveganje okužbe zmanjšamo z zdravim načinom življenja in dosledno higieno rok.
Odpri galerijo
Za gripo je značila povišana telesna temperatura.
Vsi okoli vas so smrkali in kihali in kašljali, in čeprav ste se nekaj časa dobro držali, vas je virus položil v posteljo. Gripa, kaj pa drugega. Ste prepričani? Kaj pa, če je prehlad?
Obe bolezni povzročajo virusi in obe bolezni imata nekaj skupnih simptomov, zaradi katerih marsikdo sprva ne ve, ali je zbolel za prehladom ali gripo. Medtem ko imate zaradi prvega le nekaj težavnih dni, lahko druga vodi v potencialno usodne zaplete. Pa poglejmo.
Kihanje, kašelj, boleče žrelo in splošno slabo počutje so simptomi tako prehlada kot gripe. Zlasti v začetku bolezni je torej težko razlikovati med njima, pravijo zdravniki. Prehlad se začne postopoma, zanj so značilni še zamašen nos in izcedek iz nosu, simptomi niso hudi oziroma bolezen traja krajši čas, povprečno pet dni. Gripa se začne hitro, rečemo lahko, da nas pokosi, zanjo so značilni povišana telesna temperatura (tudi nad 38 stopinjami), pa mrazenje in glavobol, slabost ter bolečine v mišicah in sklepih, trajala lahko deset dni in več. V Sloveniji vsako leto zaradi nje zboli več kot pet odstotkov prebivalstva.
Če imate omotico, kratko sapo ali celo bolečine v prsnem košu, nemudoma poiščite zdravnikovo pomoč, to so namreč znaki, da se je iz gripe razvila pljučnica oziroma druga okužba. Matere naj dojenčke in majhne otroke, ki imajo visoko vročino, odpeljejo na pregled v 24 urah. Ne morete nehati kihati in kašljati? Oboje je navadno znak prehlada, zato je skrb odveč, če pa imate težave z dihanjem, pojdite k zdravniku, prav tako, če imate katero koli kronično bolezen.
Ne glede na to, ali ste prehlajeni ali imate gripo, ostanite doma. Za gripo lahko namreč zbolimo vsi, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še, da je lahko po okužbi z virusom influence potek precej različen in odvisen predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Poskrbite, da boste dovolj počivali in pili, predvsem vode in mlačne napitke, čaj si po želji lahko osladite z medom. Uživajte sadje in zelenjavo, slednjo denimo v juhah, tako boste dobili ne le vitamine in minerale, ampak tudi potrebno tekočino. Nikar ne pojdite v službo, zlasti če imate gripo – za vse bo bolje, če ostanete doma, za vas in sodelavce, po nekaterih ocenah lahko oboleli okuži kar 12 ljudi! –, in pustite pri miru gospodinjska opravila. Gripa in prehlad sta precej nalezljivi bolezni, ne prenašata se le s kihanjem in kašljanjem, tudi z govorjenjem (na oddaljenosti do enega metra), pač pa tudi prek okuženih površin (kljuke, stikala …), zato si pogosto in temeljito umivajte roke, kihajte in kašljajte v robčke ali rokav.
In preventiva? Pri NIJZ svetujejo cepljenje kot najučinkovitejšo zaščito pred gripo. Sicer pa zdrav način življenja, torej uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo in vlakninami, s čim manj sladkarij in predelanih živil, pa gibanje, najbolje na svežem zraku, tudi pozimi in tudi ko so temperature pod ničlo, pa seveda izogibanje krajem, kjer je veliko ljudi (denimo nakupovalna središča).
Obe bolezni povzročajo virusi in obe bolezni imata nekaj skupnih simptomov, zaradi katerih marsikdo sprva ne ve, ali je zbolel za prehladom ali gripo. Medtem ko imate zaradi prvega le nekaj težavnih dni, lahko druga vodi v potencialno usodne zaplete. Pa poglejmo.
Kihanje, kašelj, boleče žrelo in splošno slabo počutje so simptomi tako prehlada kot gripe. Zlasti v začetku bolezni je torej težko razlikovati med njima, pravijo zdravniki. Prehlad se začne postopoma, zanj so značilni še zamašen nos in izcedek iz nosu, simptomi niso hudi oziroma bolezen traja krajši čas, povprečno pet dni. Gripa se začne hitro, rečemo lahko, da nas pokosi, zanjo so značilni povišana telesna temperatura (tudi nad 38 stopinjami), pa mrazenje in glavobol, slabost ter bolečine v mišicah in sklepih, trajala lahko deset dni in več. V Sloveniji vsako leto zaradi nje zboli več kot pet odstotkov prebivalstva.
Bolezenski simptomi in znaki gripe se pojavijo 1–3 dni po okužbi.
Če imate omotico, kratko sapo ali celo bolečine v prsnem košu, nemudoma poiščite zdravnikovo pomoč, to so namreč znaki, da se je iz gripe razvila pljučnica oziroma druga okužba. Matere naj dojenčke in majhne otroke, ki imajo visoko vročino, odpeljejo na pregled v 24 urah. Ne morete nehati kihati in kašljati? Oboje je navadno znak prehlada, zato je skrb odveč, če pa imate težave z dihanjem, pojdite k zdravniku, prav tako, če imate katero koli kronično bolezen.
Ne glede na to, ali ste prehlajeni ali imate gripo, ostanite doma. Za gripo lahko namreč zbolimo vsi, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še, da je lahko po okužbi z virusom influence potek precej različen in odvisen predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Poskrbite, da boste dovolj počivali in pili, predvsem vode in mlačne napitke, čaj si po želji lahko osladite z medom. Uživajte sadje in zelenjavo, slednjo denimo v juhah, tako boste dobili ne le vitamine in minerale, ampak tudi potrebno tekočino. Nikar ne pojdite v službo, zlasti če imate gripo – za vse bo bolje, če ostanete doma, za vas in sodelavce, po nekaterih ocenah lahko oboleli okuži kar 12 ljudi! –, in pustite pri miru gospodinjska opravila. Gripa in prehlad sta precej nalezljivi bolezni, ne prenašata se le s kihanjem in kašljanjem, tudi z govorjenjem (na oddaljenosti do enega metra), pač pa tudi prek okuženih površin (kljuke, stikala …), zato si pogosto in temeljito umivajte roke, kihajte in kašljajte v robčke ali rokav.
V prihodnjih tednih pričakujemo vrh sezone gripe in porast števila zbolelih z gripo in drugimi okužbami dihal.
In preventiva? Pri NIJZ svetujejo cepljenje kot najučinkovitejšo zaščito pred gripo. Sicer pa zdrav način življenja, torej uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo in vlakninami, s čim manj sladkarij in predelanih živil, pa gibanje, najbolje na svežem zraku, tudi pozimi in tudi ko so temperature pod ničlo, pa seveda izogibanje krajem, kjer je veliko ljudi (denimo nakupovalna središča).
