POSKRBIMO ZASE

Povišanega zdravimo

Objavljeno 13. februar 2020 15.27 | Posodobljeno 13. februar 2020 15.27 | Piše: M. M. K.

Ker težav, ki jih povzroča holesterol, v prvi fazi ne čutimo, mu pravimo tihi ubijalec; razvoj bolezni in prezgodnjo umrljivost bi lahko učinkovito preprečili, če bi vsakdo poznal svoje vrednosti.

Z urejenimi vrednostmi zmanjšujemo ogroženost za nastanek, napredovanje in pojavljanje zapletov ateroskleroze.
Holesterol je v Sloveniji pa tudi v večini razvitega sveta že nekaj zadnjih desetletij eden glavnih krivcev za razvoj srčno-žilnih bolezni in posledično za številne smrti, in ker ga ne čutimo, ga mnogi imenujejo kar tihi ubijalec. Razvoj bolezni in prezgodnjo umrljivost bi lahko na nacionalni ravni učinkovito preprečili, če bi vsakdo poznal vrednosti svojega holesterola in povišane pravočasno zdravil, pravi prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine na UKC Ljubljana in predsednik Združenja kardiologov Slovenije.

Ker težav s holesterolom v prvi fazi ne čutimo, nanj nismo pozorni, še manj se obremenjujemo s posledicami, ki jih prinašajo previsoke vrednosti predvsem t. i. slabega holesterola LDL. Ta je za zdravje škodljiv, v žilni steni sproži aterosklerozo. Posledice bi lahko preprečili, če bi svoje vrednosti poznali in učinkovito ukrepali, če so previsoke, pravi profesor Fras. »Urejene vrednosti
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Za zdrav nivo holesterola skrbi zdrava prehrana v kombinaciji z rednim gibanjem. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
so nujne, saj s tem zmanjšujemo nagnjenost oziroma ogroženost za nastanek, napredovanje in pojavljanje zapletov ateroskleroze v naših arterijah. Zavedati se je sicer treba, da enaka vrednost holesterola pri dveh različnih osebah ne bo nujno povzročila enake škode, vendar pa dandanes še nimamo široko dostopnih diagnostičnih orodij, s katerimi bi lahko predvideli, za koga je določena vrednost bolj in za koga manj ogrožajoča. Ukrepamo pač na osnovi znanja o statističnih povezavah med izmerjenimi vrednostmi in pojavnostjo aterosklerotične bolezni. Ne nazadnje je manj tvegano zdraviti koga preveč kot enega samega premalo.«
Meriti ga je preprosto
Vrednost holesterola v krvi se ugotovi zelo preprosto, pravi sogovornik, zato ni razloga, da tega ne bi počeli. »Vzamemo majhen vzorec krvi, ga damo v laboratorijsko aparaturo in izmerimo vrednost. Obstajajo tudi priročne metode za samomerjenje, mogoče jih je kupiti na spletu, so pa v primerjavi z meritvami v profesionalnem laboratoriju sorazmerno dražje in nekoliko manj zanesljive. Podatek o obstoju takšnih napravic je pomemben za tiste, ki jih nikakor ne moremo spraviti k zdravniku. Nič ni narobe, če se ljudje sami prepričajo o vrednostih holesterola. Vsaj polovica tistih, ki jim bo aparat pokazal povišano vrednost, bo vendarle poiskala zdravniško pomoč, in to je pomemben dosežek,« pravi prof. dr. Zlatko Fras. Svojevrsten dosežek je tudi dejstvo, da pri nas obvezno zdravstveno zavarovanje pokrije stroške meritev holesterola pri vseh ljudeh, starejših od 35 let, meritve v teh starostnih skupinah pa priporočajo tudi mednarodne smernice.

Dejstvo je, da z urejeno vrednostjo holesterola pomembno zmanjšamo verjetnost za razvoj srčno-žilnih bolezni in ogrožajočih zapletov, dodaja sogovornik. »Stroko v 'sveti vojni' za zmanjševanje oziroma normalizacijo LDL-​holesterola vodi dejstvo, da je prav holesterol v tej obliki najmočnejši dejavnik tveganja za koronarno bolezen, ki se lahko kaže v zelo dramatičnih oblikah. Ljudje najbolje poznajo infarkt, še hujša pa je nenadna srčna smrt, ki je kar v tretjini primerov prvi, zadnji in edini simptom bolezni. Če bi lahko vsi, ki doživijo infarkt in imajo posledično prizadeto srčno mišico z motnjo ritma ali krčenja, pravočasno prišli v bolnišnico, bi bili naši pristopi morda drugačni, saj znamo v principu te bolnike odlično zdraviti. Ampak, kot rečeno, kar tretjina jih doživi nenadni srčni zastoj zunaj bolnišnice, to pa je lahko zanje usodno.«

Za ljudi, starejše od 35 let, velja priporočilo merjenja vrednosti krvnega holesterola vsaj enkrat na pet let, tisti, pri katerih ugotovijo vrednosti nad priporočenimi, pa morajo na kontrolo enkrat na leto. 
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Poznate svoje vrednosti?
Deli s prijatelji