Panika v karanteni? Kako jo premagati

V takšni situaciji lahko pričakujemo strah in anksioznost, potrtost in dolgčas, jezo in razdražljivost ter stigmatiziranost.
Fotografija: V karanteni lahko pride do različnih čustvenih stanj. FOTO: Khosrork Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
V karanteni lahko pride do različnih čustvenih stanj. FOTO: Khosrork Getty Images/istockphoto

Preživljanje dni in tednov doma ob omejenih stikih z ljudmi, spremenjeni dnevni rutini, pomanjkanju različnih zaznavnih dražljajev, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih lahko neugodno vpliva na psihično počutje. V takšni situaciji lahko pričakujemo strah in anksioznost, potrtost in dolgčas, jezo in razdražljivost ter stigmatiziranost, opozarja zbornica kliničnih psihologov.

Ljudi skrbi, da se bodo okužili z novim koronavirusom ali da se bo okužil kdo od bližnjih. Če so zboleli sami ali kdo od družinskih članov, lahko doživijo stigmatizacijo, ker se drugi bojijo, da bi se okužili, lahko jih krivijo za izgubo svojega občutka varnosti in so zaradi občutkov ogroženost sovražni. 

»Še posebej so v tem času ranljivi ljudje s predhodnimi težavami v duševnem zdravju, ljudje s kroničnimi boleznimi ter zdravstveni delavci in vsi pomagajoči poklici v boju proti epidemiji.« Svetovali so, naj vnaprej načrtujemo preživljanje svojega časa, si ustvarimo dnevno rutino in jo izvajamo.

Rutina je bistvenega pomena

Ena najbolj pomirjujočih stvari sta tako za otroke kot za odrasle rutina in predvidljivost. »Pomagata nam vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti, kot so delo, učenje, telesna vadba in skrb za zdravo prehrano.«

Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje in sledenje priporočilom, nikakor pa ni treba ves čas slediti medijem, omrežjem, forumom in drugim virom informacij ter se ukvarjati samo z novim koronavirusom. Preveč izpostavljenosti novicam in spletnim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe.

Ne razmišljajte in ne pogovarjajte se o najbolj katastrofalnih mogočih izidih. Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje. Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi aktivnostmi.

Določite čas za zaskrbljenost in ne pozabite na sprostitvene tehnike

Koristno pa je lahko tudi, da si določimo čas za zaskrbljenost. Določimo del dneva, ko bomo do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, preostali del dneva pa misli o bolezni odgnali stran oziroma jih odložili na vnaprej določen čas. Uporabljamo lahko sprostitvene tehnike, pomemben vir čustvene podpore in pomirjanja so lahko domače živali. »Predvsem pa vedite, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najranljivejšim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati skozi to obdobje.«

Če doživljamo simptome hudega stresa (trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano uživanje alkohola in drugih psihoaktivnih snovi), klinični psihologi svetujejo, naj po telefonu ali elektronski pošti navežemo stik s službo za psihološko ali psihiatrično pomoč. Če smo že prej obiskovali psihologa ali psihiatra, pa se skušamo dogovoriti za nadaljevanje obravnave prek telekomunikacijskih sredstev.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije