KRONIČNA BOLEZEN

Okvara ledvic ne boli

Objavljeno 14. marec 2019 12.28 | Posodobljeno 14. marec 2019 12.28 | Piše: Natalija Mljač
Kronična ledvična bolezen je na šestem mestu med vzroki smrti, število umrlih še narašča.
Nezdrav življenjski slog in dolgotrajne zdravstvene težave tlakujejo pot kronični ledvični bolezni. FOTO: Guliver/Getty Images
Kot mnoge druge bolezni se tudi kronična ledvična bolezen razvije predvsem zaradi nezdravega načina življenja, zato so ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic, ki ga zaznamujemo ravno danes, še posebno izpostavljeni dostop do čiste vode, telesne vadbe in zdrave prehrane ter opustitev kajenja in zmanjšanje vnosa soli. Kuhinjska sol vsebuje mineral natrij, ki je škodljiv, če ga zaužijemo preveč (povzroča zvišanje krvnega tlaka, ki privede do okvare žilja in ledvic; na dan lahko v telo vnesemo največ pet gramov kuhinjske soli). Zdravniki opozarjajo, da so nastanku kronične ledvične bolezni najbolj izpostavljeni tisti, ki imajo sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, bolezni srca ali ožilja, sečne kamne, povečano prostato, avtoimunske bolezni, so starejši od 50 let, kadijo, so predebeli, imajo dedno ledvično bolezen in sorodnike v prvem kolenu, ki so jim odpovedale ledvice. Vsakomur s tveganjem za nastanek kronične ledvične bolezni je treba omogočiti sistematično preventivno testiranje – meritev krvnega tlaka, pregled krvi in seča, kar je pri nas široko dostopno in se izvaja v vsakem zdravstvenem domu.

Pomembno zgodnje odkrivanje

Z zgodnjim odkrivanjem lahko upočasnimo ali zaustavimo napredovanje ledvične bolezni in preprečimo ledvično odpoved.
image
Sol je za življenje nujna, a dovolj je dobimo večinoma že z vnaprej pripravljeno hrano, zato solimo zelo zmerno. FOTO: Guliver/Getty Images

Zaradi kronične ledvične bolezni (ima jo kar 850 milijonov ljudi) vsako leto umre vsaj 2,4 milijona ljudi. Pomemben vzrok tveganja za to bolezen je akutna ledvična okvara, ki prizadene več kot 13 milijonov ljudi na leto, izpostavlja Larisa Hajdinjak, predsednica Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije. »V Sloveniji so zdravljenje kronične ledvične bolezni, presaditev ledvice in dializno zdravljenje dostopni vsem, a povsod po svetu ni tako, saj sta obe bolezni pogosto posledica slabih socialnih razmer – revščine, spolne diskriminacije, pomanjkanja izobrazbe, poklicnih nevarnosti in onesnaženega okolja.«

Potrebujemo nacionalni program

Larisa Hajdinjak, nefrologinja prof. dr. Jelka Lindič s Slovenskega nefrološkega društva, njegov predsednik nefrolog prof. dr. Damjan Kovač in Ana Koroša, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji, se strinjajo, da zaradi vztrajnega naraščanja števila ljudi s kronično ledvično boleznijo nujno potrebujemo nacionalni program za preprečevanje in obvladovanje te bolezni. »Financiranje nacionalnega programa preventive, zgodnjega odkrivanja in obvladovanja kronične ledvične bolezni že v kratkoročnem obdobju zagotavlja ne samo več zdravja, ampak tudi velik prihranek, saj je nadomestno zdravljenje eno najdražjih,« pojasnjuje dr. Kovač.

image
Ledvice filtrirajo kri in odpadne snovi izločajo v seč. FOTO: Guliver/Getty Images
Aktivnosti za sprejetje programa že tečejo.

Kronična ledvična bolezen je zelo razširjena, a je pogosto neodkrita; ocenjujejo, da jo ima več kot 180.000 odraslih prebivalcev Slovenije (več kot bolnikov s sladkorno boleznijo), več kot 2000 ljudi se zaradi odpovedi ledvic zdravi z dializo ali presaditvijo ledvice. Dr. Lindičeva: »Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, upočasnimo slabšanje ledvičnega delovanja, preprečimo odpoved ledvic in očuvamo srce, s tem pa podaljšamo in izboljšamo kakovost življenja. Posledice neodkrite ali nezdravljene kronične ledvične bolezni so namreč hude. Vsako leto v Sloveniji ledvice odpovejo približno 250 ljudem, ki nato vse življenje potrebujejo dializno zdravljenje ali presaditev.« 
Deli s prijatelji