IMUNSKI SISTEM
Ohranjajmo zdravje
Za dvig imunskega sistema pogosteje posegajte po sadju in zelenjavi; v njih so antioksidanti, ki varujejo celice pred prostimi radikali.
Odpri galerijo
Če uživamo dovolj sadja in zelenjave, poskrbimo za zadosten vnos vitamina C.
Da bi bili zdravi in čili, samo redna telesna aktivnost ne bo dovolj. Treba je namreč paziti tudi na to, kaj bomo vsak dan dali na krožnik. Prav nič ne boste zgrešili, če boste v prehrano pogosteje dodajali z antioksidanti bogato sadje in zelenjavo: tako boste okrepili imunski sistem.
Kot nam je pred časom razložila svetovalka za zdravo prehrano Marija Merljak, uni. dipl. inž. živ. tehn., so antioksidanti "snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih na v maščobah topne karotenoidne snovi in na vodotopne flavonoidne snovi."
Priporočila je, da jemo veliko korenja, paprike, čilija, paradižnika, rdeče čebule, špinače, marelic, manga (vse to vsebuje karotenoidne snovi); v grozdju, jagodičevju, brusnicah, malinah in gozdnih sadežih pa tudi v vinu so flavonoidne snovi, za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne križnice (brokoli, brstični ohrovt, zelje, repa, koleraba, redkev).
Za lažje razumevanje vloge antioksidantov v našem telesu povejmo, da gre za snovi, ki izničijo oziroma nevtralizirajo za celice nevarne proste radikale. Ti nastanejo kot stranski produkti metabolizma kisika oziroma tako imenovanega celičnega dihanja in napadajo celice v našem telesu. To je lahko sčasoma eden od vzrokov za nastanek številnih bolezni, kot so denimo rakave tvorbe, infarkt, diabetes in vnetne bolezni.
Četudi se proti tem naše telo v normalnih razmerah brani relativno dobro, pišejo na spletni strani nacionalnega portala o hrani in prehrani (prehrana.si), moramo vedeti, da povečano število prostih radikalov nastaja predvsem takrat, ko je naše telo pod stresom. In prav s prehrano mu lahko zelo pomagamo.
Kot antioksidanta v telesu delujejo vitamina C in E ter karoteni (oranžna rastlinska barva), ki jih naše telo samo spremeni v vitamin A. In še: nekatere intervencijske študije ter laboratorijske raziskave so pokazale, da redno uživanje rastlinskih antioksidantov zmanjšuje možnost za oksidativne poškodbe celic in s tem za nastanek nekaterih bolezni.
Da bi s prehrano v telo vnesli čim več antioksidantov, velja poudariti, da morata biti sadje in zelenjava sveža ali globoko zamrznjena, saj se le tako ohranijo te zelo pomembne snovi. Če boste namreč posegali le po konzervirani, predelani ali kuhani zelenjavi ali sadju, si prav velike koristi glede antioksidantov ne morete obetati. Poleg naštetih živil je dobro poseči tudi po česnu, saj ta, kažejo raziskave, vsebuje največ antioksidantov. Ti so sicer tudi v morski hrani (sardele, skuše) in hrani živalskega izvora.
Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani še zapišejo, da zaenkrat še ni dovolj zanesljivih znanstvenih dokazov, da bi dodatno uživanje antioksidantov pozitivno vplivalo na naše zdravje oziroma prispevalo k preprečevanju nekaterih bolezni. "S pogostim uživanjem sadja in zelenjave bomo v telo poleg ostalih koristnih snovi vnesli tudi zajetno količino antioksidantov, zato poseganje po prehranskih dopolnilih z visoko vsebnostjo antioksidantov ni smiselno in je lahko celo škodljivo. Visoki odmerki antioksidantov lahko namreč v telesu delujejo povsem nasprotno, kot smo si obetali, in sicer kot prooksidanti in tako celo pospešijo nastajanje oksidativnih poškodb," dodajo.
Če uživamo dovolj sadja in zelenjave, poskrbimo za zadosten vnos vitamina C.
Kot nam je pred časom razložila svetovalka za zdravo prehrano Marija Merljak, uni. dipl. inž. živ. tehn., so antioksidanti "snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih na v maščobah topne karotenoidne snovi in na vodotopne flavonoidne snovi."
Priporočila je, da jemo veliko korenja, paprike, čilija, paradižnika, rdeče čebule, špinače, marelic, manga (vse to vsebuje karotenoidne snovi); v grozdju, jagodičevju, brusnicah, malinah in gozdnih sadežih pa tudi v vinu so flavonoidne snovi, za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne križnice (brokoli, brstični ohrovt, zelje, repa, koleraba, redkev).
Z rednim gibanjem in uravnoteženo prehrano boste največ naredili za svoje telo.
Za lažje razumevanje vloge antioksidantov v našem telesu povejmo, da gre za snovi, ki izničijo oziroma nevtralizirajo za celice nevarne proste radikale. Ti nastanejo kot stranski produkti metabolizma kisika oziroma tako imenovanega celičnega dihanja in napadajo celice v našem telesu. To je lahko sčasoma eden od vzrokov za nastanek številnih bolezni, kot so denimo rakave tvorbe, infarkt, diabetes in vnetne bolezni.
Četudi se proti tem naše telo v normalnih razmerah brani relativno dobro, pišejo na spletni strani nacionalnega portala o hrani in prehrani (prehrana.si), moramo vedeti, da povečano število prostih radikalov nastaja predvsem takrat, ko je naše telo pod stresom. In prav s prehrano mu lahko zelo pomagamo.
Najbolje je, da jemo sveže sadje in zelenjavo.
Kot antioksidanta v telesu delujejo vitamina C in E ter karoteni (oranžna rastlinska barva), ki jih naše telo samo spremeni v vitamin A. In še: nekatere intervencijske študije ter laboratorijske raziskave so pokazale, da redno uživanje rastlinskih antioksidantov zmanjšuje možnost za oksidativne poškodbe celic in s tem za nastanek nekaterih bolezni.
Raje sadje kot prehranska dopolnila
Da bi s prehrano v telo vnesli čim več antioksidantov, velja poudariti, da morata biti sadje in zelenjava sveža ali globoko zamrznjena, saj se le tako ohranijo te zelo pomembne snovi. Če boste namreč posegali le po konzervirani, predelani ali kuhani zelenjavi ali sadju, si prav velike koristi glede antioksidantov ne morete obetati. Poleg naštetih živil je dobro poseči tudi po česnu, saj ta, kažejo raziskave, vsebuje največ antioksidantov. Ti so sicer tudi v morski hrani (sardele, skuše) in hrani živalskega izvora.
Antioksidanti so snovi, ki dajo sadju in zelenjavi intenzivne barve.
Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani še zapišejo, da zaenkrat še ni dovolj zanesljivih znanstvenih dokazov, da bi dodatno uživanje antioksidantov pozitivno vplivalo na naše zdravje oziroma prispevalo k preprečevanju nekaterih bolezni. "S pogostim uživanjem sadja in zelenjave bomo v telo poleg ostalih koristnih snovi vnesli tudi zajetno količino antioksidantov, zato poseganje po prehranskih dopolnilih z visoko vsebnostjo antioksidantov ni smiselno in je lahko celo škodljivo. Visoki odmerki antioksidantov lahko namreč v telesu delujejo povsem nasprotno, kot smo si obetali, in sicer kot prooksidanti in tako celo pospešijo nastajanje oksidativnih poškodb," dodajo.
