Ohranimo zdravo srce

Jutrišnji dan naj bo kar se da srčen. Na svetovni dan srca, ki ga bomo v Sloveniji zaznamovali že 21., nas stroka še glasneje spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu in skrbi za zdravo srce in ožilje, ki zadnje leto žal ostajata v senci pandemije.



Ne smemo pozabiti, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre desetkrat več ljudi kakor zaradi novega koronavirusa, zato moramo ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja okužb skrbeti tudi za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ob morebitnih skrb vzbujajočih znakih ali pa ob poslabšanju obstoječe bolezni pa je nujno poiskati zdravniško pomoč, ki mora biti ne glede na omejitve zaradi covida-19 takojšnja in ustrezna. Pri vsem tem seveda ne smemo pozabiti na odgovornost, ki jo mora prevzeti vsak posameznik: preventiva je tista, ki lahko preprečuje številna nevarna stanja. Zdrava prehrana in dovolj gibanja so smernice, ki jih nikoli ne smemo opustiti, mladostniki in odrasli pa naj se v velikem loku izogibajo kajenju, tveganemu pitju alkohola, uživanju mamil, zadnja leta pa so za vse nevarna past tudi elektronske naprave, zaradi katerih ne le da obstanemo, ampak lahko razvijemo tudi odvisnost. In čeprav je vse našteto veljalo že za naučeno in osvojeno, je zdaj videti pozabljeno, zato stroka ob svetovnem dnevu srca poudarja skrb vzbujajočo statistiko.

Slaba srčno-dihalna vzdržljivost

»Čeprav smo v zadnjih 30 letih v Sloveniji dosegli velik napredek in znižali umrljivost zaradi bolezni srca in žilja za 50 odstotkov, v Sloveniji po zadnjih podatkih iz leta 2018 bolezni obtočil povzročijo še vedno 33 odstotkov vseh smrti med moškimi (3298 primerov) in 44 odstotkov med ženskami (4563). Nadloga srčno-žilnih bolezni torej še zdaleč ni obvladana! Kaj narediti, da si ohranimo zdravo srce? Nobenega dvoma ni, da je najučinkovitejše in tudi najcenejše preventivno ukrepanje – izogibanje nezdravim življenjskim navadam, kot sta npr. kajenje in pretirano sedenje, ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga, in to že pri mladih, najbolje v vrtcih. Kar se namreč otroci nauče, to v odraslem obdobju tudi store,« je poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.



»Slovenija je verjetno edina država na svetu, ki ji je zaradi sistema SLOfit in izjemnega dela učiteljev uspelo takoj po preklicu epidemije izvesti meritve telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti otrok, tako smo dobili uvid v to, kakšne posledice je več kot dvomesečno zaprtje šol, prepovedi športnih vadb in uporabe javnih igrišč pustilo na naši osnovnošolski populaciji,« je dejal izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., s fakultete za šport. »Srčno-dihalna vzdržljivost je utrpela kar 17-odstotni padec, kar je izjemno slab obet za zdrav razvoj koronageneracije. Stanje zahteva takojšnje iskanje rešitev in omejevanje škode. Način, na kakršnega smo se lotili omejevanja širjenja okužbe s covidom-19, se je pokazal za neustreznega, saj je ob zmanjševanju tveganja povečal vrsto drugih zdravstvenih tveganj za naše najmlajše populacije.«