NA ZDRAVJE

Ne podcenjujmo pljučnice

Objavljeno 13. november 2019 16.54 | Posodobljeno 13. november 2019 16.54 | Piše: Natalija Mljač

Čeprav se pred pnevmokokno pljučnico lahko zaščitimo s cepljenjem, se pri nas za to še vedno odloči premalo ljudi.

Slovenci smo slabo seznanjeni z možnostjo cepljenja in s posledicami pljučnice. FOTO: Guliver/Getty Images
Pnevmokokna (torej bakterijska) pljučnica spada med vodilne vzroke smrti po vsem svetu, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije celo med deset najpomembnejših. Poleg dojenčkov in otrok do petega leta starosti so še posebno ogroženi starejši od 65. let (zlasti srčno-žilni bolniki, bolniki s kroničnimi boleznimi jeter, kadilci in alkoholiki), kronični bolniki s sladkorno boleznijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, astmo in ljudje z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Tveganje za pnevmokokno pljučnico se zelo poveča že po 50. letu, še posebno pri kroničnih bolnikih in kadilcih. Po 65. letu beležimo velik porast invazivnih pnevmokoknih obolenj pri odraslih. Na prvem mestu (več kot 80 odstotkov) je pljučnica z bakteriemijo. S starostjo smrtnost skokovito narašča. Pri nas zaradi okužbe s pnevmokoki hudo zboli več ljudi kot v evropskih državah, kjer se je število okužb prav zaradi rednega cepljenja občutno znižalo.
Varna cepiva
Cepiva so »mrtva«, torej varna: ne morejo povzročiti okužbe, neželeni učinki so v primerjavi s koristjo (cepivo lahko reši življenje!) zanemarljivi (rdečina na predelu cepljenja, nekoliko povišana telesna temperatura, blaga utrujenost po cepljenju). Glavni razlog, zakaj strokovnjaki tako zelo priporočajo cepljenje, je, da lahko v večini primerov prepreči huda invazivna obolenja pri otrocih, ki lahko puščajo posledice, in hkrati močno znižuje možnosti zbolevanja odraslih za smrtno nevarno pljučnico. Pomembno je tudi, da je odpornost pnevmokokov proti antibiotikom vedno večja, zlasti pri otrocih, na kar pa bi pozitivno vplivalo tudi cepljenje.

Čeprav imamo tudi v Sloveniji že nekaj let na voljo učinkovita in varna cepiva za zaščito pred okužbo s pnevmokoki, je precepljenost predvsem med odraslimi žal še vedno zelo nizka, opozarja mikrobiologinja dr. Metka Paragi, vodja oddelka za javno zdravstveno mikrobiologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. »V Evropi poznamo več kot 90 različnih tipov pnevmokokov, a lahko s cepivi, ki so na voljo pri nas, pokrijemo vse glavne tipe, ki so najnevarnejši in najpogostejši. Pomembna novost je, da imamo od začetka letošnjega leta na voljo za vse otroke tudi širše, 13-valentno cepivo (do zdaj smo
image
Dr. Metka Paragi: »Cepljenje lahko reši življenje, a na žalost se pri nas zanj odloči zelo malo ljudi.« FOTO: osebni arhiv
uporabljali 10-valentno), ki deluje proti najširšemu možnemu spektru tipov in ponuja zelo visoko raven zaščite. Primerno je za cepljenje otrok in odraslih. Za vse otroke in tiste odrasle, ki imajo katero od kroničnih ali drugih bolezni oziroma stanj, je brezplačno, za druge pa samoplačniško.« Okužbe s pnevmokoki so sicer pogostejše jeseni in spomladi, vendar strokovnjaki cepljenje priporočajo vse leto.

Resna bolezen

Pri pljučnici, smrtno nevarni okužbi dihal, se razvije vnetje v pljučih, zaradi katerega se pljučni mehurčki napolnijo s tekočino ali gnojem, kar povzroči nenadno visoko vročino, kašelj, mrzlico, pospešeno in oteženo dihanje, pospešen srčni utrip ter zbadajočo bolečino v prsnem košu. Zaplete in smrt pogosteje povzroči pri starejših. V Sloveniji je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pnevmokokno pljučnico več kot desetodstotna, pri starostnikih pa je še večja: zaradi te bolezni vsako leto hospitalizirajo približno 6000 ljudi, približno dve tretjini sta starejši od 65 let. Nosilci in prenašalci bakterij so lahko sami starostniki (recimo v domovih za starejše), pnevmokoki pa se lahko prenašajo tudi med druženjem z majhnimi otroki. Prenos je kapljičen ali prek sline. Številke bi bile znatno nižje, če bi se ljudje odločili za cepljenje. Pri nas se cepi le nekaj tisoč ljudi na leto, ugotavlja dr. Metka Paragi, kar je zelo malo v primerjavi z drugimi evropskimi državami in ZDA. »Z večjo precepljenostjo ne bi le povečali zaščite starostnikov (visoka smrtnost odraslih zaradi pljučnic) in ogroženih skupin pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno težave zaradi odpornosti bakterij proti antibiotikom, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih.«
Deli s prijatelji