Ne delimo si obutve in brisač
Glivice so tako rekoč nepogrešljive obiskovalke kopališč, zato smo pozorni predvsem na higieno površin in svojih nog.
Odpri galerijo
Na kopališču smo vedno ustrezno obuti. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Kam jo boste mahnili med zimskimi počitnicami? Glede na klavrne razmere na slovenskih smučiščih se mnogi nagibajo k priljubljenim toplicam in zdraviliščem, čofotanje v bazenih, divje vožnje po toboganih, sproščanje v džakuzijih in znojenje v savnah so pač na vrhu seznama pri številnih družinah. Tudi pri vaši? Nekaj napotkov, da si ne bi v prihodnjih dneh naprtili neželenih zdravstvenih težav!
Denimo, glivic, ki so tako rekoč nepogrešljive obiskovalke kopališč. Okuženi obiskovalci jih namreč prenašajo v čiste predele bazenskih kompleksov, na naprave, opremo, pripomočke in druge površine, denimo garderobe in sanitarije, nadloga pa se v vlažnem in toplem okolju širi brez težav, okužiti se je mogoče prek vseh površin, po katerih hodimo bosi, prek predmetov za osebno higieno, ki običajno krožijo med člani iste družine, obutve itn.
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, so povzročitelji obolenj predvsem glivice rodu Trichophyton spp, okužbe pa se kažejo predvsem kot glivična bolezen stopal, ki se imenuje tinea pedis, bolj znana kot atletsko stopalo. Čas med izpostavljenostjo in razvojem okužbe je precejšen, za okužbo verjetno zadostuje že majhna poškodba kože, prej pa doleti tiste z oslabljenim imunskim sistemom. Najdovzetnejši so plavalci, sicer pa naj bi imelo glivične okužbe kar 15 odstotkov odraslih, več moških kot žensk, mogoče so tudi pri otrocih. Da bi se izognili okužbam z glivicami in drugim zapletom, naj se tisti, ki imajo kakršne koli težave s kožo, morebitno poškodbo, izpuščaje ali opekline, bazenov in različnih kopeli raje izogibajo!
Koža na stopalu najprej postane srbeča, luskasta, razpokana, vlažna, pordela in neprijetnega vonja, sčasoma se lahko pojavi vnetni izcedek, morda drobni vodeni mehurčki, skelenje in bolečine pri hoji. Okužba se običajno začne med tretjim in petim prstom, lahko se razširi na podplate in notranjo stran stopal, zelo redko na zgornjo. Lahko se prenese celo na nohte, ti se obarvajo rumenkasto, se zadebelijo, postanejo krhki in odstopajo od podnohtja.
Diagnozo naj postavi zdravnik, če niste prepričani, ali so na delu resnično glivice, pozdravijo pa jih običajno lokalna protiglivična sredstva, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta, pri razširjeni ali kronični okužbi pa zdravnik predpiše sistemska zdravila.
Vsekakor pa jih je najbolje preprečiti. Kdor ima znake glivične okužbe, naj nikar ne obiskuje kopališč! Noge si vedno obrišemo do suhega, zlasti med prsti, in vedno uporabljamo svojo in čisto brisačo. Lastni in čisti natikači so zlato pravilo v skupnih prhah in savnah ter drugih prostorih kopališča, preden zapustimo bazenski kompleks, si noge dobro umijemo z milom. Pozorni smo na čistočo in vzdrževanje kopaliških površin ter po potrebi opozorimo osebje na razkuževanje.
Nosimo čiste nogavice s čim višjim odstotkom bombaža, jih redno menjavamo in peremo pri najmanj 60 stopinjah Celzija. Obutev naj bo udobna in zračna, če se nam stopala izdatno potijo, uporabljamo ustrezna pršila ali druga sredstva za omejitev težave. Sezujemo se takoj po koncu športne dejavnosti. Ne izposojamo si obutve!
Za brezskrbno družinsko čofotanje velja upoštevati nekaj varnostnih napotkov.
Denimo, glivic, ki so tako rekoč nepogrešljive obiskovalke kopališč. Okuženi obiskovalci jih namreč prenašajo v čiste predele bazenskih kompleksov, na naprave, opremo, pripomočke in druge površine, denimo garderobe in sanitarije, nadloga pa se v vlažnem in toplem okolju širi brez težav, okužiti se je mogoče prek vseh površin, po katerih hodimo bosi, prek predmetov za osebno higieno, ki običajno krožijo med člani iste družine, obutve itn.
Okuženi in deformirani nohti lahko povzročajo bolečine, so stalen vir okužbe, ki se lahko prenaša na sosednje nohte ter druge dele telesa in ljudi. Prizadeti noht postane moten, porumenel, zadebeljen in dvignjen od podlage. Glivice se zažrejo globoko v noht, zato jih je težko odpraviti, ustrezno zdravljenje določi dermatolog. Dame, ki si lakirajo nohte, naj zmanjšajo uporabo odstranjevalca laka: zaradi tega namreč noht postane porozen in občutljiv ter privlačnejši za glivice. Odtenek, ki si ga izberemo, torej obdržimo čim dlje!
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, so povzročitelji obolenj predvsem glivice rodu Trichophyton spp, okužbe pa se kažejo predvsem kot glivična bolezen stopal, ki se imenuje tinea pedis, bolj znana kot atletsko stopalo. Čas med izpostavljenostjo in razvojem okužbe je precejšen, za okužbo verjetno zadostuje že majhna poškodba kože, prej pa doleti tiste z oslabljenim imunskim sistemom. Najdovzetnejši so plavalci, sicer pa naj bi imelo glivične okužbe kar 15 odstotkov odraslih, več moških kot žensk, mogoče so tudi pri otrocih. Da bi se izognili okužbam z glivicami in drugim zapletom, naj se tisti, ki imajo kakršne koli težave s kožo, morebitno poškodbo, izpuščaje ali opekline, bazenov in različnih kopeli raje izogibajo!
Peremo jih na 60
Koža na stopalu najprej postane srbeča, luskasta, razpokana, vlažna, pordela in neprijetnega vonja, sčasoma se lahko pojavi vnetni izcedek, morda drobni vodeni mehurčki, skelenje in bolečine pri hoji. Okužba se običajno začne med tretjim in petim prstom, lahko se razširi na podplate in notranjo stran stopal, zelo redko na zgornjo. Lahko se prenese celo na nohte, ti se obarvajo rumenkasto, se zadebelijo, postanejo krhki in odstopajo od podnohtja.
Otroci se na kopališčih in v toplicah običajno najbolj veselijo brezmejnega čofotanja, odrasli pa tudi sproščanja v savni. A te lahko skrivajo številne pasti, če jih uporabljamo neizkušeni oziroma nepoučeni. Najresnejše tveganje pri uporabi savne je dehidracija, zato v savni nikoli ne ostanemo dlje od priporočenega časa, če smo začetniki, pa čas razpolovimo. Savno nemudoma zapustimo, če začutimo vrtoglavico, glavobol, hudo žejo ali kakršno koli slabost. Pred uporabo savne in po njej dovolj pijemo, najbolje čaj ali mlačno vodo. Savna in alkohol nikoli ne spadata skupaj, preganjanje mačka z znojenjem pa je lahko zelo nevarno! Izogibajo naj se ji tisti, ki imajo astmo ali druge težave z dihanjem, srčno-žilna obolenja, epilepsijo ter visok ali nizek krvni tlak.
Diagnozo naj postavi zdravnik, če niste prepričani, ali so na delu resnično glivice, pozdravijo pa jih običajno lokalna protiglivična sredstva, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta, pri razširjeni ali kronični okužbi pa zdravnik predpiše sistemska zdravila.
Vsekakor pa jih je najbolje preprečiti. Kdor ima znake glivične okužbe, naj nikar ne obiskuje kopališč! Noge si vedno obrišemo do suhega, zlasti med prsti, in vedno uporabljamo svojo in čisto brisačo. Lastni in čisti natikači so zlato pravilo v skupnih prhah in savnah ter drugih prostorih kopališča, preden zapustimo bazenski kompleks, si noge dobro umijemo z milom. Pozorni smo na čistočo in vzdrževanje kopaliških površin ter po potrebi opozorimo osebje na razkuževanje.
Za brezskrbno družinsko čofotanje velja upoštevati nekaj varnostnih napotkov.
Nosimo čiste nogavice s čim višjim odstotkom bombaža, jih redno menjavamo in peremo pri najmanj 60 stopinjah Celzija. Obutev naj bo udobna in zračna, če se nam stopala izdatno potijo, uporabljamo ustrezna pršila ali druga sredstva za omejitev težave. Sezujemo se takoj po koncu športne dejavnosti. Ne izposojamo si obutve!
