HRUPNA GLASBA IN SLUH

Milenijci vse bolj gluhi

Objavljeno 21. februar 2019 17.24 | Posodobljeno 21. februar 2019 17.24 | Piše: Andrej Predin

Zaradi novodobnega življenjskega sloga bi lahko imelo do leta 2050 kar 900 milijonov ljudi okvarjen sluh.

V prihodnosti bi lahko bil gluh vsak deseti.
Svetovna zdravstvena organizacija je dala pobudo, da bi v nočnih klubih zakonsko omejili dovoljeno glasnost. S tem bi preprečili vse pogostejše poškodbe sluha med milenijci.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Mladi se ne zavedajo tveganja.

Organizacija s sedežem v Ženevi že ima izdelana osnovna vodila za jakost hrupa na javnih prireditvah, a se jih ne držijo v zadostnem številu. Posledica je, da so udeleženci teh prireditev neredko izpostavljeni hrupu tudi nad 110 decibeli. Za primerjavo navedimo, da so približno tako glasne motorne žage.
 

Izpostavljeni hrupu


Doslej ni bilo ustrezne motivacije pri uvajanju potrebnih sprememb, kar bi se lahko spremenilo, saj se strokovnjaki bojijo, da bi lahko bili zaradi pomanjkanja regulative priča pravi eksploziji okvare sluha med mladimi. Po uradnih podatkih naj bi bilo trenutno slušno prizadetih najmanj 466 milijonov ljudi, medtem ko jih je bilo leta 2010 bistveno manj, približno 360. Do leta 2050 naj bi se to število skoraj podvojilo na 900 milijonov, kar pomeni, da bi imel težave s sluhom vsak deseti človek.
Kdaj naj prekrijemo ušesa?
Uporabniki javnega prevoza so pogosto izpostavljeni hrupu, ki bi lahko privedel do gluhosti. Težava je v redni in dolgotrajni izpostavljenosti. Strokovnjaki svetujejo uporabo čepkov in drugih zaščitnih sredstev za uporabo vlakov in avtobusov. Podrobno študijo vpliva javnega prometa na sluh so izvedli v Torontu in odkrili, da kronična izpostavljenost čezmernemu hrupu privede do vrste sistemskih patologij, med drugim depresije, občutkov tesnobe, povečanega tveganja za kronične bolezni. Kratkotrajna izpostavljenost močnemu hrupu ima podoben učinek kot dolgoročna izpostavljenost bolj tihemu zvoku.


»V Svetovni zdravstveni organizaciji še razvijamo ustrezen regulatorni okvir, ki ga bo treba upoštevati na različnih prizoriščih, kot so restavracije, bari, koncerti, pa tudi v fitnesih, kjer imajo pogosto zelo glasno glasbo, ki so ji uporabniki dolgo izpostavljeni,« je povedala dr. Shelly Chadha.
 

Nastavitve glasnosti


Dodatno sluh ogrožajo pametni telefoni in predvajalniki glasbe, ki presegajo znosno raven glasnosti. Težava pa ni zgolj v moči zvoka, temveč tudi v trajanju izpostavljenosti. Ameriški vladni oddelek za zdravje je ugotovil, da vse, kar je glasnejše od 85 decibelov (mestni promet ali mešalnik hrane), že povzroča poškodbe sluha.

»To si lahko predstavljamo kot vožnjo po avtocesti, vendar brez merilnika hitrosti v našem vozilu in brez hitrostnih omejitev. Radi bi dosegli, da bi imeli pametni telefoni nameščene merilnike hitrosti, se pravi, da bi imeli merilni sistem, ki bi nam povedal, kako so glasni in za koliko smo prekoračili priporočeno vrednost.
Vse, kar je glasnejše od 85 decibelov (mestni promet ali mešalnik hrane), že povzroča poškodbe sluha.


Z našimi standardi bi radi ponudili uporabniku več nadzora, da si lahko nastavi ustrezno glasnost, ne da bi tvegal poslabšanje sluha ali pojav tinitusa (piskanje oziroma šumenje v ušesih). Evropska unija je edini del sveta, ki zahteva, da so osebni glasbeni predvajalci nastavljeni na standardnih 85 decibelov, najvišja glasnost pa ne sme presegati 100 decibelov.
 

Poškodbe laskov


Profesor William Shapiro iz New York University Langone je pojasnil, da se izguba sluha zaradi čezmernega poslušanja glasbe s slušalkami začne s poškodbami drobnih laskov v notranjem ušesu. V vsakem polžu, ki sprejema zvok v obliki tresljajev, je približno 15.000 drobnih laskov. Ti pomagajo zaznati zvok, a so tudi zelo krhki. Težava je v tem, da se ne obnavljajo, kar pomeni, da so poškodbe trajne.
466
milijonov ljudi naj bi bilo trenutno slušno prizadetih.


»Če poslušate s slušalkami, naj bo pravilo pri 60 odstotkih glasnosti nič več kot 60 minut na dan,« svetuje Shapiro. Priporoča uporabo slušalk, ki so neprepustne za zvok. »Veliko ljudi posluša glasno glasbo na slušalke, da bi se izolirali od zunanjega sveta. Ne želijo slišati svoje okolice. Če bi nosili slušalke, ki že same po sebi uničijo zvoke iz okolice, ne bi bilo treba poslušati glasbe tako na glas. Skratka, zelo je pomembno, da ne poslušamo stvari preveč na glas.«
Deli s prijatelji