Med je odličen za človeka

Čebelji pridelki od nekdaj veljajo za dragocena živila, ki so jih ljudje uporabljali ob najrazličnejših priložnostih in življenjskih dogodkih. Med je kompleksno, povsem naravno živilo živalskega izvora brez dodatkov, ki vsebuje okrog 200 različnih snovi, pove Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za področje varne hrane s Čebelarske zveze Slovenija, in opiše njegovo sestavo: »V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, med njimi fruktoze, glukoze, saharoze, maltoze in drugih oligo- ter polisaharidov. Ogljikovi hidrati predstavljajo 95 odstotkov suhe teže medu, največ od tega pa je fruktoze in glukoze, ki sta za človeka dober vir energije. Njegova povprečna energijska vrednost je 321,4 kcal/100 g.«

Čeprav vsebuje veliko sladkorjev, je odlična hrana za človeka v vsaki starostni dobi in mu pomaga pri najrazličnejših tegobah. Zelo je cenjen v prehrani ljudi, saj v manjši meri vsebuje beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale, flavonoide, fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Prav slednji, pravi sogovornica, naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja.


Med in čebelje pridelke ljudska medicina od nekdaj uporablja za zdravljenje različnih bolezni. Že v preteklosti so vedeli, da ima med antibakterijske lastnosti, stari Egipčani so ga uporabljali pri zdravljenju ran.

Koristnost medu

Je koristen in bi ga morali uživati vsak dan, saj blagodejno deluje pri številnih tegobah. V knjižici Zdravnik svetuje, ki jo je izdala Čebelarska zveza Slovenije, prim. Peter Kapš, dr. med., priporoča uživanje ene velike žlice medu na dan ljudem z najrazličnejšimi težavami. Koristi bolnikom z akutnimi virusnimi boleznimi, kot so prehlad, gripa, angina, laringitis, tudi tistim, ki so bolni na dihalih, imajo pljučnico, bronhitis, astmo. Žlica medu na dan dobro dene srčnim bolnikom, ki imajo popuščanje srca, visok krvni tlak, motnje v prekrvitvi udov in bolnikom s kroničnimi boleznimi jeter, trebušne slinavke, žolčnih izvodil. Priporoča ga ljudem, ki imajo motnje v prebavni cevi, denimo gastritis, zaprtost, drisko, in tudi starejšim kot preventivno sredstvo proti krvnim strdkom, ki povzročajo možgansko kap ali srčni infarkt. Kot zapiše dr. Kapš, je koristen po večjih operativnih posegih, pa izčrpanim ter onemoglim. Žličko zlasti kostanjevega bi morali na dan pojesti ljudje s sladkorno boleznijo. Posebno Kapš ga priporoča otrokom, starejšim od enega leta, za boljšo rast in razvoj, prav tako nosečnicam za zdrav razvoj ploda. Navaja, da so raziskave pokazale, da so ljudje, ki so uživali med redno vsak dan po 15 gramov (1 žlico), povprečno živeli leto dni več kot tisti, ki ga niso jedli. Izsledki raziskave pri 8000 moških povprečne starosti 65 let so pokazali, da redni uživalci medu živijo v povprečju kar leto dni dlje, ker vsebuje antioksidante, ki preprečujejo tvorbo krvnih strdkov in posledično je bilo manj srčnih infarktov in možganskih kapi.

Med v prehrani

Poleg koristnih učinkov pri zdravstvenih tegobah lahko njegovo raznolikost s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov, kjer se najde za vsak okus nekaj, svetuje Kandolf Borovšakova. »Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo, tudi pri pripravi kosila, saj je lahko dodatek glavnim jedem. Poda se k piščančjim, divjačinskim in azijskim jedem. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Le kdo ne pozna medenjakov?«


Svetovalka za področje varne hrane pove tudi, da je treba pri pripravi jedi iz medu upoštevati njegovo aromo. »V splošnem je za svetlejše vrste značilna mila, nežna aroma, močnejšo pa imajo temnejše vrste. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, pri katerih ne želimo, da prevladuje okus medu, uporabili nežnega akacijevega, v golaž bomo dodali temnega gozdnega, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev. Pri peki in kuhi ga ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi arome. Če je le možno, ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin.«

V naši prehrani je lahko tudi odlično nadomestilo za sladkor, upoštevati je treba le, da je slajši in ga je treba uporabljati manj in zmerno. Za začetek lahko jutranjo kavo namesto s sladkorjem sladkamo z medom.