RAZISKAVA
Ljudje kakamo plastiko
Raziskovalci so v vzorcu človeškega blata našli mikroplastiko, za to pa okrivili plastenke in ribe ter morske sadeže.
Odpri galerijo
Z ribo ne zaužijemo le koristnih hranil, temveč tudi plastiko.
Zdaj že vemo, da so delci plastike lahko povsod, saj so mikroplastiko našli v ribah, ptičih in drugih živalih, pa v oceanih, vodi, zlasti v plastenkah. V majhni študiji, prvi te vrste, pa so mikroplastiko našli tudi v vzorcih blata ljudi z vsega sveta!
Študija je potrdila to, kar smo dolgo sumili, da je plastika prispela v človeški organizem, je dejal glavni avtor študije dr. Philipp Schwabl z medicinske fakultete na Dunaju. »Plastika je prisotna v vsakdanjem življenju, ljudje smo ji izpostavljeni na številne načine. Pa vendar nisem pričakoval, da bodo vsi vzorci pozitivni. Seveda pa se moramo zavedati, da je naša študija majhna,« je še povedal. Z raziskavo so hoteli ugotoviti, koliko plastike pojemo in popijemo vsak dan. Sodelovali so posamezniki iz osmih držav (Avstrije, Združenega kraljestva, Finske, Italije, Japonske, Nizozemske, Poljske in Rusije), stari od 33 do 65 let.
En teden so vodili dnevnik hrane in pijače, ki so jo zaužili, in prav pri vseh so našli mikroplastiko, to so delci, manjši od petih milimetrov. Če smo natančnejši: v vsakem vzorcu so našli na stotine delčkov plastike, in to kar devet različnih umetnih snovi, najpogosteje polipropilen (PP) in polietilen tereftalat (PET), oba najdemo v embalažah za hrano in pijačo. Analiza dnevnikov je pokazala, da so sodelujoči pogosto jedli hrano, ovito v plastiko, ali pili iz plastenk; nihče ni vegetarijanec, šesterica je jedla morske ribe. Delčki, ki so jih našli, so merili med 50 in 500 mikrometri. Za primerjavo: človeški las ima med 17 in 181 mikrometri.
Najmanjši delci plastike lahko končajo v krvnem obtoku, limfnem sistemu, tudi do jeter bi lahko prišli, opozarjajo strokovnjaki, in še, da je očitno postalo skoraj nemogoče jesti, piti in dihati, ne da bi pri tem v svoje telo vnesli še plastiko – ki bi utegnila biti škodljiva. O zdravstvenih učinkih mikroplastike zdaj še ne vemo veliko, a strokovnjake skrbi, da lahko vpliva na organe. »Zdaj ko imamo prve dokaze, da je mikroplastika tudi v ljudeh, potrebujemo nadaljnje raziskave, da bomo ugotovili, kaj zares pomeni za naše zdravje,« dodaja Schwabl.
Od dveh do petih odstotkov vse plastike konča konča v oceanih, zato ni presenetljivo, da je tudi v ribah in morskih sadežih, denimo tunih, jastogih, škampih, pravijo raziskovalci in še, da smo ljudje mikroplastiki najverjetneje izpostavljeni prek okužene hrane, a smo tudi za to pač krivi sami, saj onesnažujemo naravo.
Našli so delce devetih različnih umetnih snovi v velikosti od 50 do 500 mikrometrov.
Študija je potrdila to, kar smo dolgo sumili, da je plastika prispela v človeški organizem, je dejal glavni avtor študije dr. Philipp Schwabl z medicinske fakultete na Dunaju. »Plastika je prisotna v vsakdanjem življenju, ljudje smo ji izpostavljeni na številne načine. Pa vendar nisem pričakoval, da bodo vsi vzorci pozitivni. Seveda pa se moramo zavedati, da je naša študija majhna,« je še povedal. Z raziskavo so hoteli ugotoviti, koliko plastike pojemo in popijemo vsak dan. Sodelovali so posamezniki iz osmih držav (Avstrije, Združenega kraljestva, Finske, Italije, Japonske, Nizozemske, Poljske in Rusije), stari od 33 do 65 let.
Če je le mogoče, se izogibajte plastični embalaži.
En teden so vodili dnevnik hrane in pijače, ki so jo zaužili, in prav pri vseh so našli mikroplastiko, to so delci, manjši od petih milimetrov. Če smo natančnejši: v vsakem vzorcu so našli na stotine delčkov plastike, in to kar devet različnih umetnih snovi, najpogosteje polipropilen (PP) in polietilen tereftalat (PET), oba najdemo v embalažah za hrano in pijačo. Analiza dnevnikov je pokazala, da so sodelujoči pogosto jedli hrano, ovito v plastiko, ali pili iz plastenk; nihče ni vegetarijanec, šesterica je jedla morske ribe. Delčki, ki so jih našli, so merili med 50 in 500 mikrometri. Za primerjavo: človeški las ima med 17 in 181 mikrometri.
Mikroplastiko zaužijemo s pitjem vode iz plastenk, menijo raziskovalci.
Najmanjši delci plastike lahko končajo v krvnem obtoku, limfnem sistemu, tudi do jeter bi lahko prišli, opozarjajo strokovnjaki, in še, da je očitno postalo skoraj nemogoče jesti, piti in dihati, ne da bi pri tem v svoje telo vnesli še plastiko – ki bi utegnila biti škodljiva. O zdravstvenih učinkih mikroplastike zdaj še ne vemo veliko, a strokovnjake skrbi, da lahko vpliva na organe. »Zdaj ko imamo prve dokaze, da je mikroplastika tudi v ljudeh, potrebujemo nadaljnje raziskave, da bomo ugotovili, kaj zares pomeni za naše zdravje,« dodaja Schwabl.
Z ribo ne zaužijemo le koristnih hranil, temveč tudi plastiko.
Od dveh do petih odstotkov vse plastike konča konča v oceanih, zato ni presenetljivo, da je tudi v ribah in morskih sadežih, denimo tunih, jastogih, škampih, pravijo raziskovalci in še, da smo ljudje mikroplastiki najverjetneje izpostavljeni prek okužene hrane, a smo tudi za to pač krivi sami, saj onesnažujemo naravo.
Plastika v soli
Nedavno objavljena raziskava je pokazala, da je v kar 90 odstotkih soli po svetu tudi mikroplastika. Znanstveniki so testirali soli različnih blagovnih znamk, od 39 znamk (iz Avstralije, Belorusije, Brazilije, Bolgarije, Kitajske, Hrvaške, Francije, Nemčije, Madžarske, Indije, Indonezije, Italije, Koreje, Pakistana, Filipinov, Senegala, Tajvana, Tajske, Združenega kraljestva, ZDA in Vietnama) jih je kar 36 vsebovalo mikroplastiko. Vzorci, ki so jih analizirali, so bili iz 21 držav Evrope, Severne in Južne Amerike, Afrike in Azije, tri blagovne znamke, ki niso vsebovale plastičnih delčkov, so s Tajvana, iz Kitajske in Francije. Količina se je razlikovala med blagovnimi znamkami, v azijskih jih je bilo več, je še pokazala raziskava, največ pa je je vsebovala indonezijska. Onesnaženje je največje pri morski soli, sledi jezerska, nato kamena.
Nedavno objavljena raziskava je pokazala, da je v kar 90 odstotkih soli po svetu tudi mikroplastika. Znanstveniki so testirali soli različnih blagovnih znamk, od 39 znamk (iz Avstralije, Belorusije, Brazilije, Bolgarije, Kitajske, Hrvaške, Francije, Nemčije, Madžarske, Indije, Indonezije, Italije, Koreje, Pakistana, Filipinov, Senegala, Tajvana, Tajske, Združenega kraljestva, ZDA in Vietnama) jih je kar 36 vsebovalo mikroplastiko. Vzorci, ki so jih analizirali, so bili iz 21 držav Evrope, Severne in Južne Amerike, Afrike in Azije, tri blagovne znamke, ki niso vsebovale plastičnih delčkov, so s Tajvana, iz Kitajske in Francije. Količina se je razlikovala med blagovnimi znamkami, v azijskih jih je bilo več, je še pokazala raziskava, največ pa je je vsebovala indonezijska. Onesnaženje je največje pri morski soli, sledi jezerska, nato kamena.
