VITAMINI

Koristen nasvet: najprej zelenjava, potem dopolnila

Objavljeno 20. oktober 2019 18.15 | Posodobljeno 20. oktober 2019 18.15 | Piše: Marija Mica Kotnik

Če bomo vsak dan poskrbeli za čim bolj pestre in raznobarvne obroke, bomo zaužili dovolj vitaminov in mineralov.

Pripravimo si najljubšo zelenjavo. FOTO: Guliver/Getty Images
Zelenjava in sadje sta skupini živil, ki sta temelj zdravih prehranjevalnih navad. Vsebujeta veliko količino zdravju koristnih snovi – vitamine, minerale, polifenole in druge antioksidante ter prehranske vlaknine, ki jih potrebujemo za zdravje prebavil. Danes se nemalokrat postavlja vprašanje, ali bi lahko z vitamini v tabletkah nadomestili svežo zelenjavo in sadje? Eni strokovnjaki to zagovarjajo, drugi ne. Kot pravi Jernej Ogrin, diplomirani inženir živilstva in prehrane z Zavoda Spoznaj prehrano, bi s prehranskimi dopolnili sicer lahko nadomestili del zelenjave in sadja v naši prehrani. Pri določenih boleznih prebavil, ko uživanje večjih količin zelenjave in sadja ni zaželeno, je to tudi potrebno oziroma nujno. »Za zdaj ne moremo nadomestiti vseh snovi, ki jih z rednim uživanjem zelenjave in sadja vnašamo v telo. To niso samo vitamini in minerali, ampak veliko več. Sestavni del zelenjave in sadja so tudi fitonutrienti ali fitokemikalije. Nekateri so že preučeni, drugi še ne. Skupen učinek vseh sestavin in zadostno uživanje zelenjave ter sadja imata blagodejen učinek na naše zdravje,« pravi Ogrin in svetuje, da po prehranskih dopolnilih posegamo samo takrat, ko je to zares potrebno. V zdrav obrok vključimo čim več barvno raznolike zelenjave in sadja vsaj dvakrat na dan.

V sveži zelenjavi je veliko različnih vitaminov, mineralov in drugih snovi. Zato, pravi sogovornik, se večinoma niti ni smiselno ozirati na to, katera zelenjava vsebuje katere vitamine in minerale. »Če uživamo zadostno količino zelenjave in skrbimo za pestrost pri izbiri, bomo s hrano v telo vnesli vsa hranila, ki jih potrebuje. Seveda zelenjava ni glavni vir teh snovi. Če je večina naše prehrane zasnovane na nepredelanih in minimalno predelanih polnovrednih živilih, je tveganje za pomanjkanje določenih hranil pri zdravih posameznikih minimalno. Te skupine živil so poleg zelenjave in sadja še stročnice, polnovredna žita in izdelki iz njih, ribe, mlečni izdelki brez dodanega sladkorja, jajca in pusti kosi mesa.« Ogrin dodaja, da so funkcije vitaminov, sploh tistih iz sveže zelenjave, v našem telesu različne. Lahko rečemo, da sodelujejo pri pomembnih procesih, kot so pridobivanje energije iz hrane, pri gradnji novih tkiv in v končni fazi pri skoraj vseh življenjskih funkcijah. Zato, poudarja, vir vitamina ni pomemben – vitamin B6 iz banane opravlja identično funkcijo kot tisti iz krompirja. Tudi tisti iz prehranskega dopolnila ima enak način delovanja. V končni fazi gre za isto spojino, pravi.

Zelenjava pozimi

Pogosto se pojavlja tudi dilema, ali je zelenjava, ki jo lahko kupimo v trgovinah jeseni in pozimi, sploh sveža in ali vsebuje vse potrebne snovi. Jeseni se ponudba lokalnih pridelkov sicer zmanjša, a to ne pomeni, da ne bi uživali sveže zelenjave in sadja, ki ga lahko kupimo v trgovinah, pravi Ogrin. »Več uvoza iz drugih držav prinaša tako prednosti kot slabosti. Prednosti so celoletna možnost pestre izbire, kar je vedno dobrodošlo. Ne ravno najboljša stran uvoza pa je seveda čas, ki ga pridelki preživijo v transportu do naših trgovinskih polic. Dlje ko mine od pobiranja pridelka s polja ali drevesa, več hranil se izgubi. Seveda ne govorimo o popolni odsotnosti vitaminov v španskih pomarančah. Še vedno so, le nekoliko manj jih je. Z vedno boljšim nadzorom, strogimi zakoni in napredkom znanosti se tudi izgube hranil zaradi transporta zmanjšujejo,« pravi Ogrin. Četudi morebiti vsebujejo nekoliko manj hranil, imamo od uživanja pridelkov iz tujine velike koristi, pove sogovornik in doda, da imamo sicer pri nas jeseni in pozimi še vedno možnost uživanja lokalnih pridelkov, ki smo jih spravili za ozimnico, kot so jabolka, hruške, kislo zelje in kisla repa. Vse to so hranljivi, cenovno dostopni in okusni predstavniki pri nas tradicionalnih živil. Pripravite si jih tako, kot vam ustreza, in s tem svojemu telesu zagotovite hranila in energijo za spopad s hladnejšimi temperaturami, svetuje Ogrin.

Vitamin D

Jernej Ogrin pravi, da je dopolnjevanje vitaminov v obliki prehranskih dopolnil mišljeno predvsem za vitamin D. To je v maščobi topen vitamin, ki ga z nekaj pomoči tvorimo sami. »Tvori se v koži, če smo izpostavljeni zadostni količini UVB-svetlobe, katere vir je sonce. Na geografski širini, kjer leži Slovenija, jeseni in pozimi sonce sicer sveti, a ne zagotavlja zadostne količine te svetlobe za tvorbo vitamina D v koži. Poleg tega smo toplo oblečeni in večino časa preživimo v notranjosti. Zato je uživanje prehranskega dopolnila z vitaminom D priporočljivo za večino populacije.« Vitamin D je na primer v lososu, sardinah, potočni postrvi in jajcih, vendar teh živil ne zaužijemo dovolj. Vitamin D igra pomembno vlogo pri absorpciji kalcija in fosforja v črevesju. Ta minerala sta nujna za zdravje kosti. Poleg tega vitamin D sodeluje v delovanju imunskega sistema. Pred začetkom uživanja prehranskega dopolnila z vitaminom D je priporočljivo testiranje njegove vrednosti v krvi.
Deli s prijatelji