ALKOHOL

Kar 81 odstotkov slovenskih 15-letnikov je že pilo alkohol

Objavljeno 31. december 2018 08.14 | Posodobljeno 31. december 2018 08.14 | Piše: Ema Bubanj

Ko so prazniki, nas nihče ne gleda postrani, če pogledamo pregloboko v kozarec, saj imamo za to tehten razlog – a še zdaleč ni tako.

Dve petini slovenskih 15-letnikov sta bili najmanj dvakrat opiti.
Tako opozarjajo sodelujoči strokovnjaki v projektu SOPA, Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki ga sofinancira strukturni socialni sklad Evropske komisije prek ministrstva za zdravje. Začel se je leta 2016 in se bo predvidoma končal na začetku 2021, poudarja pa, da je lahko vsaka količina alkohola škodljiva in da varne meje pitja ni. Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da mlajši ko je mladostnik, ko začne piti alkohol, več je možnosti, da pozneje razvije sindrom odvisnosti.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Dve petini slovenskih 15-letnikov sta bili najmanj dvakrat opiti.

A mnogi se še vedno vdajajo pritiskom družbe, podatki pa tudi kažejo, da mladi alkohol največkrat okusijo doma, ob odobravanju ali celo pobudi staršev! Kot opozarja mag. Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodja projekta SOPA: »Nujno je, da otrok dobiva zgled v družbi, pri starših in starejših vrstnikih. Starši pogosto menijo, da je bolje, če otrok pokusi alkohol v njihovi prisotnosti, da se nauči kulturnega pitja – kaj pa sploh je to, kje je meja? Dokler nekdo ne pristane v jarku? Po ugotovitvah raziskav prav tako še ne pomeni, da otrok pozneje ne bo škodljivo pil, če v prisotnosti staršev pokusi alkohol, torej ta strategija ni učinkovita.«
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Bi vstopili v novo leto brez alkohola? FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Opitosti, razen ko gre za tragične posledice, Slovenci posebno ne problematiziramo, smo pa običajno precej zadržani do tistih, ki se odločijo za zdravljenje, saj jih družba nemalokrat označi kot slabiče. »Tudi to želi SOPA odpraviti in družbo opremiti z znanjem, da bomo znali ustrezno podpreti tiste, ki so se pripravljeni izviti iz primeža odvisnosti. Velikokrat jih raje ne povabimo v družbo, da jih ne bi spravili v nelagodje. Ali pa jim ponujamo alkohol, čeprav vemo za njihove težave,« opozarja Hočevarjeva.

Mlajši ko je mladostnik, ko začne piti alkohol, več je možnosti, da pozneje razvije sindrom odvisnosti.

Oktobra letos se je začel pilotni del projekta, v katerem sodeluje 18 lokalnih okolij, po koncu 2020. pa izvajalci upajo, da bo SOPA zaživel po vsej državi. Pri njem sodelujejo zdravstvena stroka, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, policija, nevladne organizacije, deležniki na lokalni ravni, mediji, da bi ustrezno poročali o dogodkih, povezanih z alkoholom, in ki bi vpeljali takšna priporočila, kot veljajo za poročanje o samomorih.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Nihče si ne želi postati odvisen od alkohola in nihče ne postane odvisen čez noč.

»Slovence želimo spodbuditi, da bi se povprašali, kakšno je njihovo stališče do pitja alkohola, kakšne so njihove navade, še preden se razvije sindrom odvisnosti, in jim ponuditi podporo pri iskanju rešitve,« pojasnjuje sogovornica. »Naša prioriteta so ozaveščanje o tveganju in ponujanje zdravih alternativ. Denimo, zdravnik nas bo med merjenjem pritiska lahko povprašal o navadah glede pitja. Na zavodu za zaposlovanje nam bodo ponudili poučno gradivo in nas usmerili na ustrezne oblike pomoči, če bodo ocenili, da to potrebujemo.

Slovenci in pitje
Kar 81 odstotkov slovenskih 15-letnikov je že pilo alkoholne pijače kljub prepovedi prodaje alkohola mladoletnim. Med njimi sta bili dve petini že najmanj dvakrat opiti. 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat na mesec ali pogosteje. Zdravstveni stroški, povezani z uživanjem alkohola, državo vsako leto stanejo 147 milijonov evrov. Če temu prištejemo še druge posledice uživanja alkohola, kot so prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja, se številka poveča na 228 milijonov evrov. Registrirana poraba alkohola je leta 2016 v Sloveniji znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let.

Na enem od ljubljanskih centrov za socialno delo so ugotovili, da ima kar 70 odstotkov njihovih uporabnikov pridružene težave z alkoholom ali pa so te neposreden vzrok, da potrebujejo pomoč, torej bodo zaposlene odslej povpraševali tudi po navadah glede pitja. Skoraj polovica Slovencev pije čezmerno, a se tega ne zaveda. Nihče si ne želi postati odvisen od alkohola in nihče ne postane odvisen čez noč. A tega se običajno zavemo šele takrat, ko je potrebnega veliko napora, da pitje opustimo.« 
Deli s prijatelji