ŠKODLJIVO

Kako težke kovine vplivajo na zdravje in kaj lahko storite

Objavljeno 12. marec 2019 12.50 | Posodobljeno 12. marec 2019 13.23 | Piše: M. F.
Vsak dan prihajamo v stik z njimi.
Utrujenost in izčrpanost sta lahko posledici prevelikih količin težkih kovin v telesu. FOTO: Thinkstock
Težke kovine so prisotne v naravi in se v grobem delijo na take, ki so do telesa prijazne, denimo baker, cink, mangan in železo, ter na drugi strani one, ki so zdravju škodljive, kot so svinec, živo srebro, kadmij, arzen, aluminij, kositer, kobalt, paladij in platina.

Te v organizem prihajajo z dihanjem in uživanjem hrane ter se nalagajo v telesnih tkivih: v živčevju, kosteh in možganih, torej predvsem v delih telesa, ki za optimalno delovanje potrebujejo cink, magneziji, baker, kalcij in magnezij. Zlasti je učinek težkih kovin izrazit, kadar v telesu primanjkuje omenjenih mineralov in elementov v sledeh. V tem primeru jih organizem težko razgradi in izloči, kar pomeni, da se nalagajo v njem. 

Znaki preobremenjenosti s težkimi kovinami

Najpogostejši simptomi pretiranih količin težkih kovin v organizmu so utrujenost, izčrpanost, nervoza, glavoboli, migrene, vnetja mišic in sklepov ter ekcemi. Živo srebro in aluminij se kopičita predvsem v možganih in drugih delih živčevja ter povečujeta tveganje za alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen, svinec in kadmij se nalagata v jetrih in ledvicah ter negativno vplivata na delovanje teh organov ter na vse telo.

Svinec: skoraj nemogoče se mu je izogniti

Svinec je najbolj razširjena težka kovina. V telo prihaja z dihanjem onesnaženega zraka, neredko je prisoten tudi v živilih: v pšeničnih kalčkih, gobah, drobovini, sadju, zelenjavi. S temeljitim pranjem darov narave je mogoče vnos svinca zmanjšati od 20 do 30 odstotkov.

Kadmij: v telesih kadilcev ga je dvakrat več

Kadmij je druga najbolj razširjena težka kovina. Prisoten je v tako rekoč vseh živilih, tudi kruhu, drobovini, najbolj pa so z njim obremenjene sipe. S kajenjem se količina kadmija v organizmu povečuje, saj ga telo kadilcev težje izloča. Dolgoletni kadilci imajo kadmija v organizmu dvakrat več kot nekadilci.

Živo srebro je v ribah

Glede na izsledke nemške agencije za okolje so vrednosti živega srebra v krvi znatno povišane pri ljudeh, ki pogosto jedo ribe. Največ živega srebra je v mesu večjih rib iz Atlantika in odprtih morij. Veliko ga je tudi v drobovini, jetra ga vsebujejo dvakrat več kot ostalo meso.

Aluminij: preti iz kozmetike in konzervirane hrane

Aluminij v telo prehaja z uživanjem konzervirane hrane, vsebujejo ga tudi določena zdravila za uravnavanje želodčne kisline, dezodoranti in nekatere vodice za izpiranje ust.

Kaj lahko storite?

Kot sta v svoji knjigi zapisala nemška prehranska strokovnjaka Ulrich Strunz in Andreas Jopp, je pretirana bojazen odveč: »V resnici se ni mogoče povsem izogniti škodljivim snovem iz okolja, lahko pa spodbudite organizem k njihovemu izločanju. Predvsem s primernimi odmerki mineralov in elementov v sledovih, ki blažijo učinke težkih kovin.« V prid temu bi po njunih besedah morali dnevno zaužiti od 100 do 200 mikrogramov selena, 15 miligramov cinka, 600 miligramov magnezija in od 1000 do 1200 miligramov kalcija ter tako poskrbeti za zadostne količine teh elementov v organizmu.

Dobro je vedeti

  • Pomanjkanje kalcija spodbuja absorpcijo svinca v organizmu.
  • Selen se veže s svincem in pospešuje njegovo izločanje.
  • Cink, kalcij in vitamin C so najučinkovitejši proti kadmiju.
  • Selen nase veže živo srebro in spodbuja njegovo izločanje, cink preprečuje absorpcijo živega srebra, kalcij in magnezij pa blažita negativne učinke aluminija.
Deli s prijatelji