Kadar na oddihu ponagaja prebava

Objavljeno 17. junij 2019 10.07 | Posodobljeno 17. junij 2019 10.11 | Piše: B. K.

Večje ali manjše težave s prebavnim traktom so na potovanjih zelo pogoste. Zato jemanje probiotikov pred dopustom lahko koristi.

FOTO: Stock.adobe.com
Potovalni stres, sprememba okolja in drugačna hrana kot smo jo sicer vajeni lahko povzročijo prebavne težave. Ne nazadnje so vzrok teh težav lahko tudi mikroorganizmi v vodi in hrani, še posebej v deželah, kjer so higienski standardi nižji od teh, ki smo jih vajeni doma. Zato velja na potovanju posebna pozornost pri pitju in prehranjevanju.

Raje preventiva

Najvarnejša je sveže pripravljena hrana, ki je toplotno dobro obdelana in še vroča postrežena. Visoka temperatura uniči v živilih prisotne mikroorganizme. Med varna živila sodijo tudi suha hrana, denimo kruh pa keksi in zelo sladka živila (želeji, marmelade, sirupi, med). Sadje je treba pred zaužitjem olupiti, saj so na njihovi površini lahko mikroorganizmi. Pri tem je treba paziti na ustrezno higieno rok in pribora. Umivanje rok z milom in vodo oziroma uporaba antiseptičnih razkužil je nujna pred vsakim uživanjem hrane ter pred uporabo sanitarij in po njej. Uživati je treba samo ustekleničeno vodo in druge ustekleničene pijače.
Sicer pa če vemo, da smo na potovanjih nagnjeni k takšnim težavam, je priporočljivo preventivno jemanje probiotikov, ki so na voljo v lekarni brez recepta, že pred odhodom na dopust in seveda med samim dopustom. Najbolje je izbrati tiste probiotične izdelke, ki vsebujejo širok spekter mlečnokislinskih bakterij. Tako bomo okrepili in uravnotežili črevesno floro in posredno okrepili še naš imunski sistem. Pa tudi sicer naj bodo probiotiki, zdravila proti diareji in praški za rehidracijo obvezna oprema vaše potovalne lekarne.

image
FOTO: Stock.adobe.com


Poskrbimo za rehidracijo

Če imamo smolo in nam jo prebava vseeno zagode tako, da imamo diarejo in bruhamo, je nujno, da nadomestimo izgubljeno tekočino in elektrolite. To naredimo z zadostnim pitjem (neoporečnih) tekočin, ki jim občasno primešamo še prašek za rehidracijo. Poleg probiotikov pri težavah s prebavo in zastrupitvah s hrano pomaga tudi medicinsko oglje. Če so težave hude in ne izzvenijo hitro, ali v izločkih opazimo kri, poiščimo zdravniško pomoč, saj gre lahko za resno obolenje, ki potrebuje ustrezno zdravljenje. Če smo pred odhodom poskrbeli za ustrezno asistenčno zavarovanje, bo asistenčna služba poskrbela za reševanje nastalega zapleta. V nasprotnem primeru boste prepuščeni lastni iznajdljivosti in finančnim sredstvom.

Skrivnosti probiotikov

S probiotiki, človeku koristnimi bakterijami, se je kot prvi pred več kot sto leti znanstveno ukvarjal ukrajinski znanstvenik Ilija Mečnikov in za svoje raziskovalno delo na področju imunologije, kakor bi temu rekli danes, leta 1908 dobil celo Nobelovo nagrado za medicino. Mečnik je znan predvsem po svojem »odkritju« in proučevanju fagocitoze, ki jo je odkril med proučevanjem prebavnega trakta živali in enostavnih organizmov. Fagociti so celice sposobne fagocitoze, s čimer pogoltnejo, prebavijo in uničijo tuje delce v organizmu in tako sodelujejo pri obrambi telesa pred infekcijami.

Med svojim preučevanjem prebavnih traktov različnih živali je odkril, da je v prebavnem traktu tudi kopica koristnih mikrobov, ki sodelujejo pri naravni obrambi telesa pred škodljivimi bakterijami. Pri človeku najdemo največ mikrobov v črevesju in če bi jih dali na tehtnico, bi se kazalec ustavil nekje med 1 in 2 kilograma. Mečnikov je ugotovil tudi, da uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov zavira nastajanje škodljivih mikrobov v črevesju; ker je opazil, da ljudje, katerih prehrana vsebuje velike količine jogurta, živijo dlje, je začel zagovarjati uživanje jogurta.

Vloga probiotikov

Preden zapišemo, kaj so probiotiki, povejmo, da sta naše počutje in zdravje v veliki meri odvisna tudi od mikrobov, ki poseljujejo naše telo, predvsem črevesje. »Dobre« bakterije, ki so v večini, nas ščitijo pred škodljivimi vsiljivci, učijo in vzpodbujajo imunski sistem in nam pomagajo pri razgradnji hrane. Težave nastanejo, ko se zaradi neugodnih zunanjih in notranjih dejavnikov poruši ravnovesje črevesne mikroflore, kakor tudi poimenujemo bakterije, ki poseljujejo črevesje. Tu pa pridejo na vrsto probiotiki – živi mikroorganizmi, ki pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih ta zaužije v zadostnem številu. Po navadi gre za predstavnike laktobacilov in bifidobakterij, ki so naravni člani zdrave mikroflore prebavil in spadajo v skupino mlečnokislinskih bakterij, ki jih že tisočletja uživamo skupaj s fermentirano hrano. Seveda pa ni vsaka mlečnokislinska bakterija probiotik. Ta mora imeti določene lastnosti, da lahko v prebavnem traktu tekmuje s škodljivimi bakterijami, razgrajuje hrano, vzpodbuja delovanje prebavil in pomaga pri krepitvi naravne odpornosti. Podobno kot so zdravniki specializirani vsak za svoje področje, tako so tudi probiotiki specializirani za svoje. Nekatere pomagajo v boju proti škodljivim bakterijam, druge uravnavajo okolje v črevesju in preprečujejo vetrove in trebušne krče, nekatere spodbudijo naše črevesne celice, da okrepijo oslabljeno črevesno pregrado ali prispevajo k dobremu delovanju imunskega sistema. Zato je nujno, da je njihova učinkovitost natančno proučena in dokazana v laboratoriju in kliničnih študijah, opozarjajo strokovnjaki.
Deli s prijatelji