Holesterol, tihi ubijalec

Eden najbolj ogrožajočih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov je zvišan holesterol. Ima ga skoraj dve tretjini odraslih Slovencev, kar kaže na nacionalni zdravstveni problem. Zvišan holesterol velja za t. i. tihega ubijalca, saj ga ne moremo videti in ga ne čutimo. Običajno smo premalo seznanjeni s tem, kaj pomenijo povečane vrednosti, ki jih pokaže laboratorijska meritev, pogosto nas streznijo šele prvi zapleti. Preveč holesterola v krvi lahko povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren proces – aterosklerozo. »Zaradi ateroskleroze v bolnišnicah vsako leto zdravimo 10.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Približno polovico srčnih infarktov lahko pripišemo moteni presnovi krvnih maščob, ki vključuje visok holesterol LDL, hkrati pa lahko vsaj polovico umrljivosti in obolevnosti preprečimo s preventivnimi ukrepi, kot so zdrav življenjski slog, varovalna prehrana, izogibanje tobačnim izdelkom, redna telesna aktivnost ter – po presoji zdravnika – zdravljenje z zdravili,« je na nedavni okrogli mizi, ki jo je organiziralo Združenje kardiologov Slovenije, dejal specialist kardiolog prof. dr. Borut Jug, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

Ohranijo 1400 življenj na leto

Bolezni srca in žilja še vedno veljajo za enega od vodilnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti. Čeprav se je v zadnjih 20 letih tako v Sloveniji kot v drugih razvitih državah umrljivost zaradi koronarne bolezni zmanjšala tudi za več kot 50 odstotkov, ostaja še precej možnosti izboljšav, je povedal specialist kardiolog prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., predsednik Združenja kardiologov Slovenije. »Zaradi primarne preventive lahko ohranimo 700 življenj na leto, še dodatnih 700 pa jih ohranimo z zdravljenjem. Ogroženost lahko zmanjšamo tudi do 80 odstotkov, če bolnik redno jemlje zdravila, ki mu jih predpiše zdravnik. Ugotovili so, da vsaj 50 odstotkov pa tudi do 90 odstotkov bolnikov preneha jemati predpisana zdravila do konca prvega leta zdravljenja. Na podlagi tega so izračunali, da je mogoče slabemu sodelovanju pri zdravljenju pripisati kar 9 odstotkov vseh smrti v Evropski uniji. Zato je poleg poznavanja dejavnikov tveganja, ki pospešujejo razvoj aterosklerotičnega procesa, pomembno spoznanje, da lahko z vplivom nanje preprečimo razvoj bolezni in vsaj do določene mere zavremo njihovo napredovanje.«

Zdravljenje pod nadzorom

Za zniževanje holesterola in maščob v krvi so danes na voljo zelo učinkovita in varna zdravila. Zdravniki najpogosteje predpišejo statine, ki preprečujejo bolezni srca in žilja, milijoni jih jemljejo že več kot tri desetletja. Kot smo lahko slišali, je bilo narejenih veliko raziskav, v katerih so potrdili varnost in učinkovitost teh zdravil. Dokazano je, da upočasnijo napredovanje ateroskleroze in celo spodbudijo njeno nazadovanje. Holesterol LDL lahko znižajo do 60 odstotkov, hkrati pa precej – v povprečju za tretjino ali več – zmanjšajo pogostost klinično pomembnih srčno-žilnih dogodkov in skupno umrljivost, je podaril prof. dr. Zlatko Fras. Seveda pa je pomembno, da bolniki zdravila redno jemljejo ter da zdravljenje zvišanega holesterola poteka pod zdravniškim nadzorom.