VITAMINOZA
D-vitamina nam primanjkuje
Pozimi je s tem vitaminom optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih.
Odpri galerijo
Pozimi nismo dovolj izpostavljeni soncu. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Vitamin D ima več vlog pri normalnem delovanju človeškega telesa, pomemben je za zdravje kosti in normalno delovanje imunskega sistema. Poleti potrebe telesa po njem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, na primer s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz, jeseni in pozimi pa je njegov ključni vir prehrana.
Ker preskrbljenost odraslih prebivalcev z vitaminom D v Sloveniji doslej ni bila obširneje proučena, so na Inštitutu za nutricionistiko v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana izvedli obsežno vseslovensko raziskavo Nutrihealth. V njej je sodelovalo 280 ljudi, starih od 18 do 74 let.
Preskrbljenost z D-vitaminom so raziskovalci določali na osnovi laboratorijskih analiz vzorcev krvi. Rezultati so pokazali precejšnja sezonska nihanja: med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni bilo zadostno preskrbljenih s tem vitaminom, med majem in oktobrom je bilo precej bolje. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, vodja projekta, pojasnjuje: »Pokazale so se velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Rezultati kažejo, da med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni zadostno preskrbljenih z njim, približno 40 odstotkov pa je imelo celo tako nizko serumsko koncentracijo, da bi že lahko predstavljala tveganje za pomanjkanje. Še bolj skrb vzbujajoči so rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih.«
V vseh skupinah odraslih prebivalcev je bila v jesensko-zimskem obdobju pojavnost nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D višja od 70 odstotkov.
Najpomembnejše prehranske vire D-vitamina v uravnoteženi prehrani predstavljajo različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, rastlinska živila ga vsebujejo, kadar gre za obogatene izdelke. Posameznik lahko do neke mere že z rednim vključevanjem teh živil v priporočeni pogostosti in količini prispeva k boljši preskrbljenosti z njim.
Jajce je dober vir vitamina D.
Preskrbljenost z D-vitaminom so raziskovalci določali na osnovi laboratorijskih analiz vzorcev krvi. Rezultati so pokazali precejšnja sezonska nihanja: med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni bilo zadostno preskrbljenih s tem vitaminom, med majem in oktobrom je bilo precej bolje. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, vodja projekta, pojasnjuje: »Pokazale so se velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Rezultati kažejo, da med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni zadostno preskrbljenih z njim, približno 40 odstotkov pa je imelo celo tako nizko serumsko koncentracijo, da bi že lahko predstavljala tveganje za pomanjkanje. Še bolj skrb vzbujajoči so rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih.«
Med novembrom in aprilom je imelo okoli 40 odstotkov sodelujočih v raziskavi tako nizko serumsko koncentracijo, da bi lahko predstavljala tveganje za pomanjkanje vitamina D.
V vseh skupinah odraslih prebivalcev je bila v jesensko-zimskem obdobju pojavnost nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D višja od 70 odstotkov.
Najpomembnejše prehranske vire D-vitamina v uravnoteženi prehrani predstavljajo različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, rastlinska živila ga vsebujejo, kadar gre za obogatene izdelke. Posameznik lahko do neke mere že z rednim vključevanjem teh živil v priporočeni pogostosti in količini prispeva k boljši preskrbljenosti z njim.
