Bolečina zareže v plodna leta

Celostna obravnava in zgodnja diagnoza sta ključni za uspešno zdravljenje in kakovostno življenje, ob svetovnem dnevu revmatskih bolezni opozarjajo slovenski strokovnjaki in spodbudno poudarjajo, da imamo na voljo vsa sodobna zdravila, nekatera pa smo uporabljali celo prej kakor druge države, tudi ZDA.

Hitro do diagnoze

Revmatične bolezni so zelo raznolike, a žal imajo nekateri bolniki poleg te bolezni še na primer luskavico, vnetno črevesno bolezen, vnetje oči, je pojasnil prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Poleg tega dobršen del bolnikov v prvi fazi zanika diagnozo:


»Poškodbe sklepov zaradi na primer revmatoidnega artritisa so po treh letih brez zdravljenja neodpravljive in bodo bolnika spremljale do konca življenja, če pa bi bolezen zdravili takoj po postavitvi diagnoze, kroničnih poškodb ne bi bilo.« Slovenski revmatologi sicer v zelo kratkem času postavijo diagnozo, na primer za revmatoidni artritis v povprečju v 12,7 tedna, s čimer se ne morejo pohvaliti skoraj nikjer v Evropi, drugače pa je pri ankilozirajočem spondilitisu (AS): »Delno zato, ker bolniki ne gredo takoj k zdravniku ali pa družinski zdravnik bolezni ne prepozna, kar je razumljivo, če ima za vsakega pacienta samo nekaj minut časa. Predstavljajte si: v ambulanto se večkrat vrača mlada oseba in toži za bolečinami v križu, ki jih ima kar 20 odstotkov Slovencev – le 0,5 odstotka pa ima AS. Prepoznava je še težja, ker polovica bolnikov nima sprememb krvne slike. Družinskim zdravnikom svetujem, naj bodo pozorni na bolnike, ki se pogosto vračajo v ambulanto zaradi bolečin v križu in so mlajši od 40 let, zlasti če je pri njih prisotna nočna bolečina, ki se izboljša po gibanju in poslabša ob mirovanju. Takega naj napotijo k revmatologu.«

Že pri 28 letih

AS je kronična vnetna revmatična bolezen hrbtenice, ki zareže v najbolj plodna leta človekovega življenja; zbolevajo predvsem mladi moški pred 40. letom starosti, povprečna starost ob začetku bolezni pa je 28 let. Prizadene od 0,3 do 0,8 odstotka odrasle populacije, v Sloveniji je obolelih okoli 16.000 ljudi. Moški, kot rečeno, precej pogosteje zbolevajo kot ženske, razmerje je približno 3 : 1. Vzroki za nastanek niso znani. »Ena glavnih značilnosti vnetne bolečine je pojavljanje v mirovanju, predvsem ponoči, ko bolnika zbudi in ga prisili, da vstane in se razgiba. Bolečina je zelo huda in bolniki je ljudem, ki je ne poznajo, skorajda ne morejo opisati. Zaradi nje imajo motnje spanja, ki se kažejo s hormonskimi neravnovesji, ti pa negativno vplivajo na številne procese v telesu. Zjutraj so bolniki okoreli, utrujeni, brez energije in volje,« je poudaril revmatolog dr. Aleš Ambrožič, dr. med., s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in opozoril na pomen zdravega življenjskega sloga za preprečevanje, lahko tudi bistveno izboljšanje ali celo ozdravitev številnih kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega časa, kot so bolezni srca in ožilja, gibal, sladkorna bolezen, debelost, nekatere maligne bolezni, demenca: »Te lahko prizadenejo vsakogar, zato to sporočilo ni namenjeno le bolnikom z revmatskimi boleznimi. Revmatiki pa so dodatno izpostavljeni povečanemu tveganju za večino teh bolezni.«

Raziskave še kažejo, da se približno 50 odstotkov ljudi z revmatičnimi boleznimi spopada tudi z depresijo, za katero so pogosto krivi neprespanost ter občutki nemoči in negotovosti, ki jih kompenzirajo s pretirano potrebo po nadzoru in strogostjo do sebe. Revmatični bolniki dobijo dragoceno podporo v Društvu revmatikov Slovenije, ki šteje okoli 2000 članov z diagnozo in njihovih podpornikov, ponuja pa informacije o bolezni, druženje, izobraževanje, vodene vadbe, brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju pravic s področja socialne varnosti, SOS telefon in, predvsem, razumevanje.