KAMPANJA
Bodimo prijazni
Prijaznost je lahko drobno dejanje, denimo nasmeh nekomu na ulici; izrečene besede navadno pozabimo, dejanja se še dolgo spominjamo.
Odpri galerijo
Ogovarjanje, klevetanje, zavračanje ima negativne vplive, tako fizične kot čustvene, ne le za žrtev. FOTO: Guliver/Getty Images
Prijaznost, ljubeznivost se odraža na številne načine, tudi v malenkostih, pravijo organizatorji kampanje Kind, ki so obšli svet in predavali v več kot 500 šolah, se povezali z milijoni ljudi ter širili – dobroto.
Prijaznost je vseh oblik in velikosti in je lahko dostopna, vsem je na dosegu roke. Lahko je povsem preprosta, kot na primer nasmeh, ki ga namenite neznancu na ulici, ko nekomu pridržite vrata, pozdravite, ko vstopite v trgovino ali avtobus ... Zavedati bi se morali, da lahko že taka preprosta gesta spremeni nekogaršnji dan, celo življenje. Vsi se spomnimo kakega dejanja, s katerim so nam kdaj izkazali prijaznost. Ljudje pač ne pozabimo, da smo se zaradi nekoga bolje počutili, da nas je spravil v dobro voljo. Po večini pozabljamo, kaj je kdo rekel, spomnimo pa se, kako smo se počutili v kateri situaciji. Vodje kampanje Kind pravijo, da se je nekoč nekega predavanja udeležilo dekle, Rachel ji je bilo ime, da bi z vrstniki delila, kako osamljeno, nesprejeto, celo zavrženo se počuti v šoli. Potem je sedla, sama, pripovedujejo: »Videli smo dekle, prihajala je z druge strani, hodila je proti Rachel in sedla poleg nje. Enostavna gesta, ki se je spominjamo še danes. Dekle ji je s tem sporočilo: vidim te, tu sem. To ni sporočila le njej, ampak celi šoli.«
Biti prijazen je lepo, ogovarjanje, klevetanje ima negativne vplive, tako fizične kot čustvene, ne le za žrtev, tudi za napadalca: morda se počuti dobro tisti hip, ko govori, a te občutke kasneje skoraj gotovo spremljata obžalovanje, sram. Če pa ste ljubeznivi in prijetni, se počutite dobro, vedno. Prijaznost pač vedno zmaga: organizatorji kampanje pravijo, da z izobraževanjem o prijaznosti dokazujejo, da je mogoče ustvariti bolj prijetno vzdušje, za katero se morajo potruditi vsi, ga skupaj graditi. Učenci in dijaki jim pozneje povedo, da se po predavanjih počutijo nekako obvezane biti prijazni in, kar je najpomembneje, ne želijo več sodelovati pri ogovarjanju in nadlegovanju. Nenazadnje: pomembno je tudi opravičilo, kot bi zacelilo vse rane. Čeprav ne moremo vzeti nazaj besed, ki smo jih izrekli, dejanj, ki smo jih storili, lahko priznamo, da smo krivi, in se prizadetemu opravičimo. Kot prijaznost ima tudi prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja učinek valovanja – pozitivnost se širi.
Prijaznost je vseh oblik in velikosti in je lahko dostopna, vsem je na dosegu roke. Lahko je povsem preprosta, kot na primer nasmeh, ki ga namenite neznancu na ulici, ko nekomu pridržite vrata, pozdravite, ko vstopite v trgovino ali avtobus ... Zavedati bi se morali, da lahko že taka preprosta gesta spremeni nekogaršnji dan, celo življenje. Vsi se spomnimo kakega dejanja, s katerim so nam kdaj izkazali prijaznost. Ljudje pač ne pozabimo, da smo se zaradi nekoga bolje počutili, da nas je spravil v dobro voljo. Po večini pozabljamo, kaj je kdo rekel, spomnimo pa se, kako smo se počutili v kateri situaciji. Vodje kampanje Kind pravijo, da se je nekoč nekega predavanja udeležilo dekle, Rachel ji je bilo ime, da bi z vrstniki delila, kako osamljeno, nesprejeto, celo zavrženo se počuti v šoli. Potem je sedla, sama, pripovedujejo: »Videli smo dekle, prihajala je z druge strani, hodila je proti Rachel in sedla poleg nje. Enostavna gesta, ki se je spominjamo še danes. Dekle ji je s tem sporočilo: vidim te, tu sem. To ni sporočila le njej, ampak celi šoli.«
Biti prijazen je lepo, ogovarjanje, klevetanje ima negativne vplive, tako fizične kot čustvene, ne le za žrtev, tudi za napadalca: morda se počuti dobro tisti hip, ko govori, a te občutke kasneje skoraj gotovo spremljata obžalovanje, sram. Če pa ste ljubeznivi in prijetni, se počutite dobro, vedno. Prijaznost pač vedno zmaga: organizatorji kampanje pravijo, da z izobraževanjem o prijaznosti dokazujejo, da je mogoče ustvariti bolj prijetno vzdušje, za katero se morajo potruditi vsi, ga skupaj graditi. Učenci in dijaki jim pozneje povedo, da se po predavanjih počutijo nekako obvezane biti prijazni in, kar je najpomembneje, ne želijo več sodelovati pri ogovarjanju in nadlegovanju. Nenazadnje: pomembno je tudi opravičilo, kot bi zacelilo vse rane. Čeprav ne moremo vzeti nazaj besed, ki smo jih izrekli, dejanj, ki smo jih storili, lahko priznamo, da smo krivi, in se prizadetemu opravičimo. Kot prijaznost ima tudi prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja učinek valovanja – pozitivnost se širi.
