ALKOHOL

Alkohol je resen problem: Slovenci pijemo visoko tvegano

Objavljeno 06. december 2018 21.36 | Posodobljeno 06. december 2018 21.36 | Piše: Urša Splichal
Alkohol je resen problem, vsak drugi 17-letnik je bil že vsaj dvakrat opit; pogosta posledica pitja je nasilje.
Več ko popijemo, večjemu tveganju izpostavljamo sebe, družino, bližnje pa tudi druge.
Samo zaradi bolezni in stanj, ki so izključno povezani z alkoholom, ter prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v Sloveniji v povprečju umre vsaj 1000 ljudi. Alkohol pogosto vodi tudi v druge oblike nasilja. Zato je osrednja tema letošnje 4. nacionalne konference o alkoholni politiki, ki jo organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) z ministrstvom za zdravje in Svetovno zdravstveno organizacijo, povezava med alkoholom in nasiljem.
Zavedati se moramo, da je vsako pitje alkohola tvegano.

Podatki za Slovenijo kažejo, da skoraj polovica (43 odstotkov) odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let, pije visoko tvegano, vsak drugi 17-letnik je bil že vsaj dvakrat opit. »Posledice pitja alkohola so številne in so veliko breme za našo državo. Med njimi je tudi z alkoholom povezano nasilje, ki je pogosto neprepoznano in se kaže v različnih oblikah in na različnih ravneh. Pojavlja se med partnerji, v družinah, na delovnem mestu, v obliki spolnega nasilja, nasilja nad otroki in podobno. Zavedati se moramo, da je vsako pitje alkohola tvegano in lahko pripelje do škodljivih posledic, tudi do nasilja,« pravi direktorica NIJZ Nina Pirnat in poziva, da si moramo kot družba prizadevati k zmanjšanju nasilja, povezanega z alkoholom. To pa lahko storimo le tako, da poskrbimo za ukrepe, ki bodo učinkovito zmanjševali porabo alkohola.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Posledice pitja alkohola so mnoge, od telesnih in duševnih težav prek tveganega spolnega vedenja do nasilja, kriminala. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images

Za zmanjšanje posledic pitja alkohola Svetovna zdravstvena organizacija državam priporoča sprejetje dokazano učinkovitih ukrepov, med katere spadajo omejevanje fizične in cenovne dostopnosti alkohola ter oglaševanja alkoholnih pijač, zgodnje prepoznavanje in obravnavanje tveganih pivcev, zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni in stanj zaradi pitja alkohola, preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in povečevanje odgovornosti strežnega osebja. Vlaganje v preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola vodi k boljšemu zdravju in blaginji prebivalcev. Pomeni manj bolezni in smrti, tudi med mladimi in delovno aktivnimi prebivalci, manj prometnih in drugih nezgod, manj nasilja, manj nesrečnih družin, manj odsotnosti z dela, višjo delovno učinkovitost ter prihranek denarja za posameznika in državo. »Alkoholna politika je iz svojih aktivistično motiviranih začetkov v minulih 25 letih v Sloveniji prerasla v politično in znanstveno disciplino, ki zna in zmore prepoznavati, načrtovati in spremljati učinkovite ukrepe za zmanjševanje škodljive rabe alkohola. Projekti, kot sta Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola in Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, nas že uvrščajo v družbe, ki vlagajo v mreženje in zgodnjo prepoznavo in obravnavo problematike. Seme, ki smo ga na tem področju posejali, je vzklilo. Zdaj moramo vsi skupaj skrbeti še za to, da bo obrodilo sadove,« je povedala dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Prebivalci Slovenije močno podpirajo nove ukrepe za omejevanje porabe alkohola. Velika večina (83 odstotkov) namreč podpira uvedbo obveznega navajanja sestavin in energijske vrednosti na embalaži alkoholnih pijač, dve tretjini (65 odstotkov) pa podpirata uvedbo ničelne tolerance alkohola za vse voznike. N. Z.
Deli s prijatelji