ADITIVI

Alergični na hrano

Objavljeno 11. februar 2018 07.40 | Posodobljeno 11. februar 2018 08.03 | Piše: Aleksander Brudar
Aditivi v industrijsko predelani hrani so pogosto sprožilci zapletenih alergijskih reakcij na hrano, čeprav sami po sebi niso alergeni.
Dovolj so zelo majhne količine, lahko samo en arašid ali dva. FOTO: Shutterstock

Dandanes je težko najti izdelek, ki ne bi vseboval vsaj enega aditiva, po domače E. Številni tarnajo, da so prav zaradi teh dodatkov vse bolj alergični na hrano. Pa je res tako? Najprej omenimo, da vsaka neželena reakcija na hrano še ne pomeni, da smo nanjo alergični. Aditivi so lahko vpleteni v alergijsko reakcijo oziroma so pogosto sprožilci zapletenih alergijskih reakcij na hrano, niso pa sami po sebi alergeni, temveč tako imenovani kofaktorji.

Za aditive tudi velja, da imajo lahko toksičen učinek. V kupljenem zamrznjenem krompirčku ali suhem sadju je veliko vrst sulfitov oziroma antioksidantov. Tako se lahko pri posameznikih, ki na hrano v resnici niso alergični, ob večji količini zaužitega ocvrtega zamrznjenega krompirčka pojavijo težave na koži in sluznicah. Kriv ni krompir, ampak aditiv. Bolje se je izogibati predelani hrani, brati je treba etikete na izdelkih ter si pripravljati jedi iz svežih sestavin. Predvsem pa hrana z aditivi ni primerna za otroke.

Zdravila ni

Pri alergijah na hrano govorimo o primarni in sekundarni alergiji. Če na primer dobite alergijsko reakcijo na arašide, gre večinoma za primarno alergijo. Reakcija se začne hitro po zaužitju, običajno v nekaj minutah: oteče ustna sluznica, lahko se zamaši nos, koža srbi, pojavi se koprivnica, tudi krči v trebuhu, dušenje, padec tlaka z vrtoglavico. V tem primeru so dovolj zelo majhne količine, že en arašid ali dva.

Bolniki, ki imajo seneni nahod in so preobčutljivi na primer za pelod breze ali zeli, imajo lahko težave ob uživanju določenega sadja ali zelenjave, oreškov. V tem primeru gre za t. i. sekundarno alergijo za hrano. Običajno gre za termolabilne alergene, ki se uničijo s kuho ali peko. Približno četrtina bolnikov na pelod breze ob uživanju določenih vrst jabolk (lahko tudi breskev, češenj, marelic, korena itd.) ali lešnikov (orehov, mandljev) čuti zbadajoče, srbeče občutke v ustni votlini, sluhovodih, grlu. Pri alergiji na pelod zeli (pelin, ambrozija) je lahko podobno ob uživanju banane, melone in lubenice.

Imunski sistem generira toleranco za prehrambne proteine oziroma alergene v določenem obdobju v življenju dojenčka. V zadnjem času evropski strokovnjaki za pediatrijo in prehrano dojenčkov svetujejo uvajanje živil med 17. in 26. tednom starosti, če je le mogoče, ob polnem dojenju. Na hrano je alergičnih (govorimo o primarni alergiji) med 8 in 10 odstotki otrok, pri odraslih se ta delež giblje med 2 in 4 odstotki. Majhni otroci so večinoma alergični na kravje mleko in kokošja jajca, v 85 odstotkih primerov alergije na hrano do šestega leta starosti izzvenijo. V poznejšem obdobju so pogostejše alergije na oreške, morske sadeže, školjke, stročnice (predvsem arašide), perutnino in pšenico. Te žal (večinoma) vztrajajo vse življenje. Zdravila za alergijske bolezni ni, na voljo je le simptomatično zdravljenje: zdravniki s predpisovanjem zdravil lajšajo simptome in znake alergijske bolezni, v osnovi pa alergijske bolezni ne morejo pozdraviti, lahko pa z novejšimi imunomodulatornimi zdravili vplivajo na potek določenih alergijskih bolezni.

Zapisujte si, kaj jeste

V primeru alergije na hrano ali v primerih težav ob uživanju določenih živil je treba ugotoviti, kaj vam povzroča težave. Seveda se je dobro odpraviti k zdravniku. V sklopu preiskav ob sumu na alergijo bo opravil kožne teste, preiskava ni boleča. Tako testirajo tudi majhne otroke, kar pomeni, da ne gre za travmatične preiskave. Dobro je, da si bolniki redno, vsaj dva ali tri tedne, zapisujejo, kaj jedo in pijejo, v kakšnem časovnem okviru se težave pojavijo in kakšne so te težave. Obroki naj bodo preprosto sestavljeni, saj tako lažje odkrijemo pravega povzročitelja.

Morda boste na koncu ugotovili, da ste se s hrano le zastrupili. Tak primer je neustrezno ravnanje z ribami; če so določene vrste rib (npr. tun, skuša) dlje izpostavljene neustrezni temperaturi (sobna temperatura), se lahko v njih razvije veliko histamina, ta pa je eden od glavnih mediatorjev alergijskih reakcij. Doživeli boste burno reakcijo, ki bo lahko videti kot prava alergijska reakcija. 

Gluten in laktoza

Pri posameznikih, ki imajo motnje pri presnovi glutena (beljakovina v pšenici, rži in ječmenu), govorimo o intoleranci za gluten. Nekateri ob tem lahko zbolijo za kronično sistemsko avtoimuno boleznijo, celiakijo. Intoleranca za laktozo oziroma nesposobnost prebavljanja mlečnega sladkorja je motnja, ki nastane zaradi pomanjkanja encima laktaze.

Alergijska reakcija se začne hitro po zaužitju, običajno v nekaj minutah.
Deli s prijatelji