ZDRAVO

Ajda za dobro srce in ugodno raven holesterola

Objavljeno 12. september 2018 12.13 | Posodobljeno 12. september 2018 12.13 | Piše: T. H.
Ajda se vrača na naše krožnike, saj je med bolj hranljivimi in zdravimi živili; nekoč je bila hrana revežev, danes je nepogrešljiva v zdravi prehrani.
Ajdo so k nam prinesli iz Kitajske in Rusije. FOTO: Guliver/Getty Images
Ajda se vrača v slovensko kuhinjo, saj je zelo zdravo in dobro živilo. Včasih je veljala za hrano revežev, zdaj pa je uvrščena med pomembne žitarice, ki jih je zaradi različnih sestavin pametno čim večkrat uvrstiti na jedilnik. Ker ne vsebuje glutena, jo zelo dobro poznajo tisti, ki imajo celiakijo.
image
Ajda spet zori po Sloveniji. FOTO: Arhiv Slovenskih novic

Botanično spada med trave oziroma med dresnovke, kot na primer kislica in rabarbara, a vendar jo uvrščamo med žita. V Evropo so jo v 15. stoletju prinesli Tatari, po njih ima ena vrsta tudi ime – tatarska ajda. To po navadi gojijo na goratih območjih, po nižinah in dolinah pa poznamo navadno ajdo (Fagopyrum esculentum). Ta je pri nas dobila ime po ajdih, poganih, ki so jo iz Kitajske in Rusije prinesli v naše kraje.
Ajda vsebuje veliko antioksidantov, za katere je znano, da znižujejo holesterol v krvi in ugodno vplivajo na srčno-žilni sistem, zrna pa so tudi bogat vir vitaminov skupine B.


Pred drugo svetovno vojno je bilo z ajdo posajenih mnogo polj po Sloveniji, iz tistih časov tudi izvira narodna pesem Po Gorenjskem po Kranjskem že ajda zori ... A v času industrializacije in intenzivnega kmetijstva se je umaknila bolj donosnim rastlinam, izpodrinila jo je predvsem koruza. Toda ljubezen do ajde ni popolnoma zamrla, rastlina z rjavimi zrnci postaja vedno bolj priljubljena in se vrača na naša polja. Največ pa je pridelajo na Kitajskem in v Rusiji, tudi večino te, ki jo lahko kupimo v slovenskih trgovinah.

Ajda se uporablja predvsem zmleta v moko, iz katere se naredi žgance, kruh ali palačinke, ajdova kaša pa je odlična kot priloga, z gobami ali v juhi.

Kot so o ajdi zapisali na Inštitutu za nutricionistiko, "naj bi imeli ekstrakti proteinov ajde koristen učinek na nekatere kronične bolezni, kot so diabetes, visok krvni tlak, hiperholesterolemija ter bolezni srca in ožilja. Zaradi nizke vsebnosti prolamina (sestavine glutena) je ajdova moka primerna za ljudi s celiakijo. V primerjavi z drugimi rastlinami ima ajda nižja razmerja med lizinom in argininom ter med metioninom in glicinom, kar naj bi vplivalo na boljši učinek pri nižanju holesterola."

Vsebuje tudi veliko antioksidantov, za katere je znano, da znižujejo holesterol v krvi in ugodno vplivajo na srčno-žilni sistem, zrna pa so tudi bogat vir vitaminov skupine B. Kar 150 odstotkov več teh vitaminov vsebuje kot pšenično zrnje, zaradi česar telo varuje pred gangrenami in ozeblinami, saj pospešujejo prekrvitev.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Ajdo so k nam prinesli iz Kitajske in Rusije. FOTO: Guliver/Getty Images

V Rusiji obstaja celo protirakava ajdova dieta, po kateri oboleli za rakom jedo jedi na temelju ajde in pijejo vodo, vendar protirakavi učinki nikoli niso bili znanstveno dokazani. Zagotovo pa ugodno vpliva na delovanje jeter, in kot že rečeno, srce in na žični sistem.

Na Inštitutu za nutricionistiko še opozarjajo, da je precej alergena rastlina, alergijski simptomi pa se lahko pojavijo celo po tem, ko smo bili izpostavljeni njenemu prahu. "Na primer, nekateri lahko dobijo alergijo pri uporabi vzglavnikov, ki so polnjeni s plevami ajde, v katerih so sledi moke." 
Deli s prijatelji