Če več spimo, varujemo tudi planet

Le s spanjem lahko izboljšamo telesne in duševne zmogljivosti, ohranimo naravno cirkadiano uro, preprečimo prezgodnje staranje prebivalstva ter spodbujamo izločanje melatonina, hormona, ki uravnava naš bioritem.
Fotografija: Kaj je lepšega kakor spočiti zakorakati v nov dan! FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Kaj je lepšega kakor spočiti zakorakati v nov dan! FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Kakovosten spanec je eden od ključnih temeljev zdravja. Če se želimo zdravo prehranjevati, se redno gibati in se učinkovito spoprijemati s stresom, moramo biti namreč najprej dobro spočiti. Pa vsi vemo, da še prevečkrat nismo, opozarjajo pri Mednarodni zvezi za medicino spanja, kjer so ob letošnjem svetovnem dnevu spanja, ki smo ga tradicionalno zaznamovali marca, opozorili še na eno pomembno dejstvo, ki ga vse preradi spregledamo. Če bolje in več spimo, varujemo tudi planet.
 

Spočiti rešujemo svet


Boljše spanje, boljše življenje in boljši planet se je zato glasilo geslo letošnjega svetovnega dneva: če namreč podaljšamo čas našega spanca, bomo porabili manj električne energije, goriva, hrane in kisika, saj je dihanje med spanjem plitvo. Poleg tega kakovosten spanec zmanjšuje tveganje za delovne in prometne nesreče, naložba dobrega počitka za zdravje pa je neprecenljiva. Ali ste torej v postelji od sedem do devet ur na noč, kolikor priporoča stroka?


Malčki pa bi morali biti še veliko več, potrebujejo namreč od 12 do 13 ur spanja, v šolskem obdobju nekoliko manj, od devet do 11. Mladostniki že spijo približno toliko kot odrasli, in prav v najstniških letih, ko je obremenjenost s šolskimi obveznostmi na vrhuncu, je kakovosten nočni počitek ključnega pomena. Kot kaže, pa smernice številni zanemarjamo, kajti stroka opozarja, da počitku premalo pozornosti namenja kar tretjina Slovenk in Slovencev, predvsem mladi in populacija, starejša od 45 let. A le z njim lahko izboljšamo svoje telesne in duševne zmogljivosti, ohranimo naravno cirkadiano uro, preprečimo prezgodnje staranje prebivalstva ter spodbujamo izločanje melatonina, hormona, ki uravnava naš bioritem, poudarja stroka. Pomanjkanje spanca je tudi razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče, nenaspani pa utrujenost poskušajo premagati tudi z dodatnim vnosom sladkorja, kar lahko seveda vodi v debelost in kopico drugih težav.


Nespečnost, ki se pojavi občasno, denimo ob stresnem dogodku, bolezni, slabem počutju ali poškodbi, uživanju določenih zdravil in nenadnih motnjah v okolici, je povsem običajen pojav in mine v nekaj tednih, ne potrebujemo zdravniške pomoči. Kadar pa se težave pojavljajo pogosto in so dolgotrajne ter nam že povzročajo preglavice, nas ovirajo pri dnevnih opravilih in se zaradi njih slabo počutimo, je primeren obisk pri zdravniku. Zagotovo nam bo ponudil koristen nasvet, uspavala pa le v izjemnih primerih in za kratkoročno jemanje, največ tri tedne.

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas