Čas prehladov, grip, angin: preberite, kaj je takrat nujno!

Okužbe zgornjih dihal (področje nosu, ušes, ust in žrela) so predvsem v hladnih zimskih mesecih med najpogostejšimi vzroki obiska pri zdravniku. Prehladna obolenja povzroča več kot 200 različnih virusov, na primer rinovirusi, koronavirusi, reovirusi. S tem neprijetnim obolenjem se odrasel človek sreča od dva- do petkrat na leto, nekateri otroci pa tudi desetkrat na leto, pravi prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine. »Značilno je, da virusi napadejo sluznice dihal, zato največkrat tožimo o vnetem in bolečem žrelu, obilnem izcedku iz nosu, nahodu in suhem kašlju ter hripavosti. Kdo izmed nas ne pozna kihanja in nadležne zamašenosti nosu ter solzenja? Ker virusi pri prehladu pretežno napadejo sluznice, so splošni telesni odzivi redki in neznačilni. Pojav močnejšega glavobola, visoke vročine ali bolečin v mišicah nas opozarja na to, da se je pridružila morebitna dodatna bakterijska infekcija ali pa je šlo že od začetka za gripo, za katero so značilni izrazit glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter težave z očmi, ki se kažejo kot boleče premikanje oči in fotofobija – bleščanje, moti nas tudi svetloba.«

Kot pravi sogovornica, je potek prehlada blag in traja od 5 do 10 dni, jemanje antibiotikov je kot pri preostalih virusnih okužbah neučinkovito in ni strokovno utemeljeno, čeprav jim bolniki pogosto pripisujejo zasluge za povrnitev zdravja.

Okužba spodnjih dihal praviloma poteka huje, simptomi so kašelj, piskanje, pokanje, dušenje, bolečina v prsnem košu in izmeček. Te okužbe vključujejo akutni traheitis, akutni bronhitis, akutni bronhiolitis ter pljučnico. »Med povzročitelji najdemo Streptococcus pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Haemophilus influenza, Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis, velikokrat pa povzročiteljev ne moremo dokazati. Za predpis antibiotika pri akutnih vnetjih zgornjih dihal se najpogosteje odločamo pri streptokokni angini, pri spodnjih dihalih pa pri akutnem poslabšanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ali sumu na pljučnico.« Najpogostejši povzročitelj angine je Streptococcus pyogenes, redko virusi. »Bolniki povedo, da so kar naenkrat dobili mrzlico, povišano telesno temperaturo, da boleče požirajo, imajo povečane bezgavke, slabo se počutijo. Nebnice so povečane in lahko obložene z belimi oblogami. Zdravnik lahko pri pregledu zatipa povečane podčeljustne bezgavke. V naši ambulanti običajno naredimo še strep test,« pojasni dr. Rotar Pavličeva.

Pastile za grlo, kapljice za nos

Za zdravljenje prehlada in gripe je v lekarnah na voljo veliko različnih zdravil brez recepta. Zelo pomemben ukrep je uživanje čim več zelenjave, sadja in ustreznih napitkov ter počitek. Pomagamo si lahko z zdravili za lajšanje simptomov, ki pa niso primerna za daljšo uporabo, pravi sogovornica. »Na voljo so nosni dekongestivi, ki povzročajo krčenje žilic v nosni sluznici in s tem povečajo prehodnost nosu, oteklina sluznice se zmanjša. Kapljice in pršila lahko varno uporabljamo le od 3 do 4 dni. V obliki pastil so na voljo antiseptiki, ki jih raztopimo v ustih, lahko žvečljive tablete ali pršila. Kombinacija lokalnih anestetikov omili boleče požiranje, ni pa primerna za dolgotrajno uporabo. Za blažitev dražečega kašlja so na voljo antitusiki, to so zdravilna sredstva v obliki rastlinskih izvlečkov, ki jih dodajamo sirupom, ali v sintetičnih zdravilnih učinkovinah.«

Pomagamo pa si lahko tudi s protibolečinskimi sredstvi in sredstvi za zniževanje telesne temperature, vendar le v primeru visoke temperature, nad 38,5 stopinje Celzija, in izrazitih bolečin, ki pa že nakazujejo, da se je navadni prehlad zapletel z dodatno infekcijo, navadno z bakterijsko. »Dobro je vedeti, da je zvišana telesna temperatura pravzaprav pomemben del našega obrambnega sistema, saj neposredno okvarja ali ovira razmnoževanje mikroorganizmov, zato je ne zbijajmo neusmiljeno in za vsako ceno že pri rahlem zvišanju,« je jasna sogovornica.

Kdaj k zdravniku?

Kdaj lahko okužbe dihal nakazujejo na resnejšo bolezen? »Pri prehladu, ki traja od sedem do deset dni in pri katerem se težave stopnjujejo. Pojavijo se na primer bolečine v ušesih, iz nosu se izceja gnojni izcedek, glavobol se stopnjuje, pojavi se težko dihanje, visoka vročina. Tedaj je treba obiskati zdravnika.«

Samozdravljenje ni priporočljivo, kadar zbolijo dojenčki, nosečnice, majhni otroci, starejši od 65 let in bolniki s kroničnimi boleznimi, kot so kronične bolezni srca, pljuč, ledvic, sladkorna bolezen, maligna obolenja, poudari Danica Rotar Pavlič. »V vseh teh primerih je treba obiskati zdravnika, ki bo s pregledom in laboratorijsko diagnozo svetoval ustrezno zdravljenje, na srečo pa večino prehladov uspešno premaga naš organizem sam. Privoščimo mu dovolj tekočine in počitek, da čim bolje prebrodimo čas, ki je za ozdravitev pač vedno potreben – saj poznate znani ljudski rek, ki pravi, da zdravljen prehlad traja en teden, nezdravljen pa sedem dni,« sklene.