MULTIPLA SKLEROZA
Bolezen tisočerih obrazov
Diagnozo multipla skleroza postavijo med 20. in 40. letom, kar trikrat pogosteje zbolevajo ženske.
Odpri galerijo
Fizioterapija se mora začeti takoj ob postavitvi diagnoze. FOTO: Lsophoto/Getty Images
Multipla skleroza je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi, starimi med 20 in 40 leti. V Sloveniji živi več kot 3500 oseb s to boleznijo, po svetu pa jih je skupno skoraj tri milijone. Gre za kronično vnetno obolenje centralnega živčnega sistema, ki kar trikrat pogosteje doleti ženske.
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, pri kateri celice imunskega sistema napadejo lastno tkivo telesa, mielinsko ovojnico živčne celice, zaradi česar se informacije prek živcev ne prenašajo in nastajajo okvare, denimo vida in sluha, spodnjih in zgornjih okončin, odrevenelost, tresenje, mravljinčenje, pogoste so izguba ravnotežja, vrtoglavica, utrujenost, težave kognitivnega mišljenja, inkontinenca, pojasnjujejo strokovnjaki klinike Mayo.
Diagnozo redko postavijo pred 12. letom in po 55., bolezen pa pri večini bolnikov poteka z izmeničnimi poslabšanji oziroma zagoni in izboljševanji; sočasno potekata vnetni in degenerativni proces, ki vodi v invalidnost, če v bolezen ne posežemo z zdravljenjem, ki vpliva na imunski odgovor telesa. Bolezen lahko poteka tudi kot progresivno poslabšanje, takrat ima najslabšo prognozo. Kot rečeno, vzroki za multiplo sklerozo niso znani; bolezen ni dedna, na njen nastanek pa verjetno vplivajo spremenjen genetski zapis in okoljski dejavniki, denimo kraj bivanja.
Nekatere raziskave namreč kažejo, da je pojav multiple skleroze tesno povezan s pomanjkanjem vitamina D, saj je v ekvatorialnem pasu bolezen občutno redkejša kot v krajih z manj sonca.
Zdravniki povedo, da je multipla skleroza bolezen tisočerih obrazov, saj se pri vsakem bolniku kaže drugače. Prvi znaki pogosto kmalu minejo in bolniki nanje pozabijo, pozorni postanejo šele, ko se začnejo ponavljati in jih tako ovirati. Denimo, multipla skleroza se pogosto začne z vnetjem očesnega živca, zato jo velikokrat odkrijejo okulisti, ki bolnike napotijo k nevrologu. Zelo pogosta je tudi utrujenost, ki onemogoča opravljanje tudi sicer nezahtevnih del.
Pri tem obolelim pomaga tudi delovni terapevt, s katerim vzpostavijo ravnovesje med posameznikovimi sposobnostmi in zahtevami aktivnosti, ki jo želi izvajati, ter okolja. Obolelim so na voljo tudi številne vaje za ohranjanje kognitivnih sposobnosti; upad teh je treba začeti spremljati čim prej, kar lahko pomaga tudi pri morebitnih prilagoditvah na delovnem mestu. Fizioterapevt, s katerim bi se moral oboleli srečati čim prej po diagnozi, pomaga pri odpravljanju oziroma omilitvi težav s hojo in mobilnostjo, močjo, ravnotežjem, držo, utrujenostjo in bolečinami, nujno je tudi sodelovanje z govornim terapevtom in psihologom, saj je multipla skleroza kronična bolezen, ki bolnika spremlja vse življenje, povrhu pa prizadene predvsem mlade ljudi, ki se morajo že zelo zgodaj v življenju spoprijeti z izgubo zdravja.
Zdravljenje je odvisno od poteka bolezni, oblika, ki poteka z zagoni, pa ima boljšo prognozo od napredujoče oblike. Na voljo so kronični imunosupresivi in imunorekonstrukcijske terapije, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, a tako povečajo tudi dovzetnost za okužbe, kar pomeni, da morajo oboleli dosledno upoštevati ukrepe za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom; vsaka okužba pri obolelem za multiplo sklerozo namreč poveča tveganje za zagon bolezni, zato je previdnost nujna.
Ozaveščanju o multipli sklerozi je namenjen 30. maj, za obdobje 2020–2022 je izbrano osrednje geslo Povezovanje, bolezen pa bo letos tudi v središču svetovnega dneva možganov, ki bo 22. julija. Stroka tako poudarja nujo, da je zdravljenje multiple skleroze dostopno vsem, in to pravočasno.
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, pri kateri celice imunskega sistema napadejo lastno tkivo telesa, mielinsko ovojnico živčne celice, zaradi česar se informacije prek živcev ne prenašajo in nastajajo okvare, denimo vida in sluha, spodnjih in zgornjih okončin, odrevenelost, tresenje, mravljinčenje, pogoste so izguba ravnotežja, vrtoglavica, utrujenost, težave kognitivnega mišljenja, inkontinenca, pojasnjujejo strokovnjaki klinike Mayo.
Nenehna utrujenost je pogost simptom. FOTO: Fizkes/Getty Images
Diagnozo redko postavijo pred 12. letom in po 55., bolezen pa pri večini bolnikov poteka z izmeničnimi poslabšanji oziroma zagoni in izboljševanji; sočasno potekata vnetni in degenerativni proces, ki vodi v invalidnost, če v bolezen ne posežemo z zdravljenjem, ki vpliva na imunski odgovor telesa. Bolezen lahko poteka tudi kot progresivno poslabšanje, takrat ima najslabšo prognozo. Kot rečeno, vzroki za multiplo sklerozo niso znani; bolezen ni dedna, na njen nastanek pa verjetno vplivajo spremenjen genetski zapis in okoljski dejavniki, denimo kraj bivanja.
Nekatere raziskave namreč kažejo, da je pojav multiple skleroze tesno povezan s pomanjkanjem vitamina D, saj je v ekvatorialnem pasu bolezen občutno redkejša kot v krajih z manj sonca.
Pogosto jo odkrije okulist
Zdravniki povedo, da je multipla skleroza bolezen tisočerih obrazov, saj se pri vsakem bolniku kaže drugače. Prvi znaki pogosto kmalu minejo in bolniki nanje pozabijo, pozorni postanejo šele, ko se začnejo ponavljati in jih tako ovirati. Denimo, multipla skleroza se pogosto začne z vnetjem očesnega živca, zato jo velikokrat odkrijejo okulisti, ki bolnike napotijo k nevrologu. Zelo pogosta je tudi utrujenost, ki onemogoča opravljanje tudi sicer nezahtevnih del.
Vsaka okužba poveča tveganje za zagon bolezni.
Pri tem obolelim pomaga tudi delovni terapevt, s katerim vzpostavijo ravnovesje med posameznikovimi sposobnostmi in zahtevami aktivnosti, ki jo želi izvajati, ter okolja. Obolelim so na voljo tudi številne vaje za ohranjanje kognitivnih sposobnosti; upad teh je treba začeti spremljati čim prej, kar lahko pomaga tudi pri morebitnih prilagoditvah na delovnem mestu. Fizioterapevt, s katerim bi se moral oboleli srečati čim prej po diagnozi, pomaga pri odpravljanju oziroma omilitvi težav s hojo in mobilnostjo, močjo, ravnotežjem, držo, utrujenostjo in bolečinami, nujno je tudi sodelovanje z govornim terapevtom in psihologom, saj je multipla skleroza kronična bolezen, ki bolnika spremlja vse življenje, povrhu pa prizadene predvsem mlade ljudi, ki se morajo že zelo zgodaj v življenju spoprijeti z izgubo zdravja.
Zdravljenje je odvisno od poteka bolezni, oblika, ki poteka z zagoni, pa ima boljšo prognozo od napredujoče oblike. Na voljo so kronični imunosupresivi in imunorekonstrukcijske terapije, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, a tako povečajo tudi dovzetnost za okužbe, kar pomeni, da morajo oboleli dosledno upoštevati ukrepe za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom; vsaka okužba pri obolelem za multiplo sklerozo namreč poveča tveganje za zagon bolezni, zato je previdnost nujna.
Dodatna podporaZdrav življenjski slog lahko pomaga ublažiti nekatere simptome, zato strokovnjaki obolelim svetujejo opustitev kajenja, ki je tudi med dejavniki tveganja za pojav bolezni, pospešuje tudi napredovanje simptomov. Znake bolezni lahko slabšajo še slab spanec, pomanjkanje telesne dejavnosti in nezdrava prehrana. Obolelim svetujejo uživanje lahke hrane, z veliko nenasičenimi maščobnimi kislinami in omega-3 ter vlakninami.
Ozaveščanju o multipli sklerozi je namenjen 30. maj, za obdobje 2020–2022 je izbrano osrednje geslo Povezovanje, bolezen pa bo letos tudi v središču svetovnega dneva možganov, ki bo 22. julija. Stroka tako poudarja nujo, da je zdravljenje multiple skleroze dostopno vsem, in to pravočasno.
