SENENI NAHOD

Alergije zagrenijo tudi pozno poletje

Pogosto pozabljamo, da avgusta z vso silo udarijo zeli in ambrozija: povzročajo voden nosni izcedek, kihanje, srbež nosu in konjunktivitis, simptome pa je treba razlikovati od znakov okužbe z novim koronavirusom.
Fotografija: Pomlad je že zdavnaj mimo, alergijski rinitis pa je pri mnogih zdaj na vrhuncu. FOTO: WAVE BREAKMEDIA/ GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO
Odpri galerijo
Pomlad je že zdavnaj mimo, alergijski rinitis pa je pri mnogih zdaj na vrhuncu. FOTO: WAVE BREAKMEDIA/ GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO

Alergijski rinitis, ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, vsako leto mnogim zagreni pomlad, a strokovnjaki opozarjajo, da tegobe lahko vztrajajo še dolgo v poletje in začetek jeseni: prav zdaj se mnogi spopadajo z zelmi in ambrozijo, ki spada med najbolj alergene rastline. Voden nosni izcedek, kihanje v epizodah, srbež nosu, konjunktivitis ali vnetje očesne veznice ter pordele in srbeče oči z obilnim vodnim izcedkom so znaki, ki jasno opozarjajo na alergijski rinitis, ni pa seveda nujno, da nas doletijo prav vsi simptomi.
 

Samozdravljenje je lahko nevarno


Mnogi te podcenjujejo in ne poiščejo pomoči oziroma se za to odločijo, šele ko jim znaki že pošteno grenijo vsakdanjik, a kot opozarja Bojan Madjar, mag. farm. spec., iz Lekarniške zbornice Slovenije, si lahko občutno pomagamo že z obiskom lekarne in posvetom: »Z veliko verjetnostjo domnevamo, da gre za alergijski rinitis, če sta prisotna vsaj dva od zgornjih simptomov. Lekarniški farmacevt bo poskušal najti ustrezno rešitev za težave in vas odvrnil od preizkušanja neučinkovitih ali pa celo škodljivih pristopov. Napotil vas bo tudi k zdravniku, če boste imeli unilateralno prisotnost simptomov (simptomi so izraženi samo v eni nosnici), ob zamašenem nosu brez sočasno prisotnih drugih simptomov, ob gnojnem izcedku iz nosu ali bolečini v ušesu, glavobolu in ponavljajoči se epistaksi (pogoste krvavitve iz nosu) ali ob popolni izgubi občutka voha (anosmia), pa tudi v primeru, če bo na podlagi simptomov posumil na neodkrito astmo.«


Zelo pomembna vloga farmacevta pri samozdravljenju alergijskega rinitisa je svetovanje glede pravilne uporabe zdravil, nadaljuje sogovornik: »Antihistaminike v obliki tablet uporabljamo enkrat na dan. Odmerjanje zvečer priporočamo tistim, ki jim povzročajo zaspanost, kar je ob novejših zdravilih redek neželen učinek. Lahko jih uporabljamo tudi po potrebi. Redno je treba uporabljati nosno pršilo, ki vsebuje glukokortikosteroid, saj se optimalni učinek doseže šele čez nekaj ur oziroma dni. Učinkuje tudi ob bolj izraženih simptomih in v primeru težav, recimo zamašenosti nosu, ko so antihistaminiki neučinkoviti.«
 

Zmanjšana kakovost življenja


Simptomi alergijskega rinitisa lahko občutno zmanjšajo kakovost življenja in vplivajo na družabno življenje: novo šolsko leto je pred vrati, dopustovanja se nezadržno približujejo koncu, zato je urejena obravnava vsake bolezni ključna za nov začetek in delovno uspešnost, opozarja sogovornik in poudarja pomen strokovne pomoči, ki nam je venomer na voljo.


Ne pozabimo, občasni alergijski rinitis ali seneni nahod se pojavlja sezonsko, in sicer zaradi odziva na pelode trav in drugih rastlin, v obdobju cvetenja, stalni alergijski rinitis pa je posledica odziva na alergen, ki je v bolnikovem primeru nenehno prisoten, denimo pršice in prah. Težave so v tem primeru pogoste in stalne, zato je pravočasno in ustrezno zdravljenje še toliko pomembnejše.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije