Stara sem 42 let: nikoli si ne dovolim teh desetih napak!
Prinašamo vam besedilo ukrajinske psihologinje Elene Shpundre, ki prikazuje, kako zrela ženska gleda na ljubezen.
»Stara sem 42 let in od časa do časa rada rečem, da ne verjamem v ljubezen, romantiko ali srečo do konca svojih dni. Z moškimi sem večinoma odprta in jim brez oklevanja povem, kaj mi je všeč in kaj ne. Gladko jim tudi povem, da gredo v pekel.
Nisem bila vedno taka. Ugajala sem moškim, jim kuhala, kupovala darila, čakala na njihova sporočila, bila pripravljena z njimi iti na konec sveta. Vsakič sem se bila pripravljena popolnoma predati ljubezni. Če pa na to nisem več pripravljena, ali to pomeni, da ne zmorem več ljubiti?
Ko smo mlajši, se večinoma iščemo in to lahko kar malce boli. Včasih je treba raziskati meje, se spraševati, da bi vedeli, kdo smo.
Zrelost je čas, ko zares srečamo samega sebe. Po mladostni slepoti in žrtvovanju začnemo živeti zase. To ne pomeni, da ne potrebujemo nikogar drugega. Ali to pomeni, da smo postali uspešni, vase zaprti, samozavestni ali osamljeni? Ne.
Želimo si ljubezni, topline in razumevajočih odnosov tako kot takrat, ko smo bili stari 20 let. Toda do zdaj smo se naučili, da so v zdravem odnosu vse te stvari vzajemne.