Za srce in energijo
Marsičesa se veselimo jeseni, na primer barvitega listja, obilnega pridelka, tudi jabolk, sočnih in hrustljavih sadežev, ki so simbol ljubezni, večne mladosti. So okusen dodatek skorajda vsem jedem, od solat do sladic, povrhu pa so izjemno zdrava, blagodejno vplivajo na naše telo; resda ne zdravijo bolezni, lahko pa marsikatero težavo preprečimo, če jih redno jemo. Bogata so z vlakninami, ki so nujne za zdravo prebavo, preprečujejo zaprtje, poleg tega poskrbijo, da dlje ostanemo siti, kar pomeni, da bomo manj posegali po nezdravih prigrizkih in s tem v telo vnesli manj kalorij in izgubili kak kilogram.
Vselej jih jemo z lupino vred, tam se skriva največ vlaknin – srednje veliko jabolko z lupino vred ima okoli 4,8 grama vlaknin, olupljeno le dva grama, poleg tega so v olupku vitamini in minerali. V teh sadežih so probiotiki, ki poskrbijo za dobre bakterije v črevesju in vzdržujejo njegovo zdravje. Njihovo uživanje pomaga regulirati glukozo v krvi, za kar so odgovorni polifenoli, antioksidanti, ki pomagajo preprečevati kronična vnetja in blažijo tveganje za nastanek bolezni srca, med drugim nižajo povišan holesterol in preprečujejo mašenje žil. Neka raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 20.000 odraslih, je pokazala, da je redno uživanje večjih količin sadja z belim mesom, vključno z jabolki, povezano z nižjim tveganjem za nastanek možganske kapi; odgovorni so flavonoidi, snovi, ki dokazano nižajo vnetja in varujejo zdravje srca.
Vlaknine skrbijo za zdravo prebavo in da smo dlje siti.
Več raziskav je pokazalo, da je redno uživanje jabolk pri odraslih povezano z nižjim tveganjem za razvoj bolezni pljuč, tudi kronične obstruktivne bolezni in astme, celo nastanek raka pljuč naj bi preprečevalo uživanje večjih količin. Znano je, da prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, varuje pred rakom želodca, debelega črevesja, ustne votline, a je potrebnih še več raziskav, da bi potrdili potencialne antikarcinogene učinke jabolk. So pa nekatere potrdile, da je uživanje večjih količin teh sadežev povezano s povišano mineralno gostoto kosti in nižjim tveganjem za osteoporozo, plodovi naj bi nižali oksidativni stres. Vsebujejo veliko ogljikovih hidratov, zlasti fruktozo in glukozo, in organizem preskrbijo z energijo, preprečujejo utrujenost in izgubo koncentracije. Ker vsebujejo kalij, spodbujajo izločanje presežka vode iz telesa.
Pomagajo regulirati glukozo v krvi, nižajo povišan holesterol.
