NJAM

Trideset stopinj v senci

Objavljeno 09. avgust 2020 15.33 | Posodobljeno 09. avgust 2020 15.43 | Piše: Beba Splichal

Poleti sanjarim o letni kuhinji na senčni terasi, štedilniku pa se približam le toliko, da skuham kavo.

FOTO: Hana Splichal
Vsako poletje se zgodi, da me za nekaj dni popolnoma zapusti želja, da bi kuhala. To je precej nenavadno, saj se v mojem življenju vse vrti okrog receptov in loncev. V vročih in soparnih dnevih sanjarim o letni kuhinji na vedno senčnem delu terase, štedilniku pa se približam le toliko, da skuham kavo. Grki so najbrž izumili svojo znamenito solato prav zato, da jim ni bilo treba zakuriti v ognjišču. Za grško solato narežem paradižnik na kockice, dodam odlične aromatične olive, posujem z origanom, zalijem z oljčnim oljem prejšnje sezone in se oziram po oljkah, ki jih bomo obirali jeseni, ko ne bo več vroče. Tu in tam si privoščim vegansko feto. Dokler ne bomo v naši veganski sirarni pogruntali, kako jo izdelati, je zame najboljša feta proizvajalca Violife. To ni reklama, le namig, če želite poskusiti res dobro vegansko feto. Ne bom pa imela nič proti, če mi Violife pošlje kakšen karton njihove fete brez embalaže. Plastičen (nerazgradljiv?) ovoj, ki ga zavržem, ko feto odprem, je namreč edino, kar me zares moti pri njihovem izdelku.

Naslednji recept je prav tako grški: naribane kumare, stisnjen česen, že na krožniku sol in poper, da ostanejo kumare hrustljave. Sol jih namreč zmehča. Dodatek solati je močno ohlajen gost jogurt. Strašno sem ponosna, ker ga izdelamo kar sami, in sicer iz indijskih oreščkov. Namočeni in zmiksani indijski oreščki v toplih dnevih hitro fermentirajo z dodatkom probiotične kulture. Dokaj preprosto.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Za poletne hladne solate so najbolj primerni okusni in dekorativni mini paradižniki. FOTO: Creative-family/Getty Images


Drugi model za sestavljanje polnovrednih poletnih solat, ki nadomestijo običajen topel obrok, je na osnovi žita. Žito je nasitno, hranljivo in hkrati vezivo solate. Primeren je navaden beli riž, ki se ne razkuha, še boljši je rjavi riž, ki ga je treba prej namakati. Še raje kot riž za solato izberem proso, ajdovo kašo, bulgur ali kaj posebnega, recimo kvinojo. Žito skuham v malo slane vode in pazim, da ostane čvrsto. Meja med kuhanim in razkuhanim je zelo tanka, mimogrede jo zgrešiš. Z izkušnjami pridobiš tudi občutek, koliko vode potrebuje žito, da bo ravno prav kuhano, tekočina pa bo vsa povrela. Za začetnike je osnovno pravilo ena skodelica žita in dve skodelici vode.

Kuhano žito je treba pretresti v veliko skledo, ohladiti, razrahljati z vilicami, da se dvigne sopara in zrnca ostanejo ločena. Medtem je dovolj časa, da solato dopolnite po trenutnem navdihu. Ker je ravno sezona paradižnikov, se ne bo težko odločiti.

Poletna kvinoja
Kvinojo sperite na gostem cedilu in skuhajte v dvakratni količini vode. Ko zavre, solite in zmanjšajte temperaturo. Kvinoja je hitro kuhana, nekje petnajst minut bo dovolj. Pazite, da se ne razkuha. Drobno nasekljajte čebulo, česen, tempeh in peteršilj. Timijan osmukajte z vejic. Na olju kratko popražite čebulo, le toliko, da oveni. Na tem zapecite nasekljan tempeh. Dodajte rozine in pražite, da se napihnejo. Vmešajte kvinojo, česen in zelišča (peteršilj in timijan) in nato odstavite. Čez nekaj minut preložite v večjo skledo, razrahljajte z vilicami in pustite, da se ohladi. Če se mudi, kvinojo ohladite v skledi vode, v katero dodajte ledene kocke. Drobne, kot češnja velike paradižnike pustite cele, malo večje razpolovite ali narežite na četrtine. Feto narežite na kockice. V ohlajeno kvinojo vmešajte paradižnike in feto. Pokapljajte z oljem in takoj postrezite.




Deli s prijatelji