Surova, pečena ali kuhana
Tunina ni samo konzerva, privoščimo si svežo; da bo meso ostalo sočno, ga ne smemo predolgo peči ali kuhati, pred pripravo ga lahko mariniramo.
Odpri galerijo
Konzervirana je vedno pri roki. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Od konzerviranih rib je najbrž najbolj uporabna tunina, ki jo pripravljamo kot polivko za testenine, dodajamo rižotam, jo primešamo različnim vrstam kaš, toplim ali hladnim solatam in še bi lahko naštevali, iz nje lahko pripravimo tudi nadvse okusne polpete. A tun še zdaleč niso le konzerve, v skoraj vsaki ribarnici lahko kupimo tudi meso svežega tuna, običajno že narezano na zrezke. Tun, ki ga odlikujeta okusno meso in bogata vsebnost esencialnih aminokislin, mineralov, vitaminov B-kompleksa ter pomembnih maščobnih kislin omega 3, velja za eno najbolj cenjenih rib, uporabnost pa je res mnogostranska. Pri tem ne mislimo le uporabe konzerviranega, ampak predvsem svežega tuna.
Najprej se seveda odpravimo v ribarnico, kjer bomo izbirali med različnimi vrstami, ki se ločijo po barvi mesa, od svetle bež do rožnate ali temno rdeče. Pred nakupom si meso dobro oglejmo, zrezek oziroma kos mesa mora biti enakomerne barve, tudi okoli kosti, seveda mora imeti prijeten vonj. Meso naj bo čvrsto in kompaktno, kar ugotovimo, ko ga primemo v roko. Naj nam ne bo nerodno zavrniti kosa, ki je že stehtan, kadar dvomimo o njegovi kakovosti in svežini.
Svežo tunino je najbolje porabiti še isti dan, če ne gre, pa jo spravimo v posodo, v katero smo natresli led, dobro zapremo in postavimo v hladilnik. Tako nas bo počakala do tri dni. Če smo prepričani, da je bilo meso sveže in ne odtaljeno, ga lahko zamrznemo, vendar ga je priporočljivo porabiti najkasneje v enem mesecu.
Tunino lahko uživamo celo surovo, pri toplotni obdelavi pa moramo paziti, da ostane sočna. Tunina je namreč precej suha, zato je ne smemo predolgo kuhati, peči ali drugače toplotno obdelovati. Zrezke pečemo na žaru ali v ponvi na precej visoki temperaturi, dovolj bo na vsaki strani dve ali tri minute, lahko jih dušimo v lastnem soku. V ponev lahko dodamo zelenjavo, na primer papriko, paradižnik ali bučke, ki bodo mesu dodale nekoliko sočnosti.
Pred pripravo lahko zrezke mariniramo v mešanici olja, vina in začimb. Preden tunino postrežemo, jo ne glede na način priprave pokapljamo z limonovim sokom. K tunu se dobro podajo mediteranske začimbe, na primer rožmarin, če bo v družbi paradižnik, pa tudi bazilika.
Sočen zrezek, pečen na žaru.
Najprej se seveda odpravimo v ribarnico, kjer bomo izbirali med različnimi vrstami, ki se ločijo po barvi mesa, od svetle bež do rožnate ali temno rdeče. Pred nakupom si meso dobro oglejmo, zrezek oziroma kos mesa mora biti enakomerne barve, tudi okoli kosti, seveda mora imeti prijeten vonj. Meso naj bo čvrsto in kompaktno, kar ugotovimo, ko ga primemo v roko. Naj nam ne bo nerodno zavrniti kosa, ki je že stehtan, kadar dvomimo o njegovi kakovosti in svežini.
Svežo tunino je najbolje porabiti še isti dan, če ne gre, pa jo spravimo v posodo, v katero smo natresli led, dobro zapremo in postavimo v hladilnik. Tako nas bo počakala do tri dni. Če smo prepričani, da je bilo meso sveže in ne odtaljeno, ga lahko zamrznemo, vendar ga je priporočljivo porabiti najkasneje v enem mesecu.
Barva sveže tunine je različna, od rožnate, temno rdeče ali svetlo bež, odvisno od vrste ribe.
Tunino lahko uživamo celo surovo, pri toplotni obdelavi pa moramo paziti, da ostane sočna. Tunina je namreč precej suha, zato je ne smemo predolgo kuhati, peči ali drugače toplotno obdelovati. Zrezke pečemo na žaru ali v ponvi na precej visoki temperaturi, dovolj bo na vsaki strani dve ali tri minute, lahko jih dušimo v lastnem soku. V ponev lahko dodamo zelenjavo, na primer papriko, paradižnik ali bučke, ki bodo mesu dodale nekoliko sočnosti.
Tun spada med večje ribe, po katerih v svetu vlada veliko povpraševanje.
Pred pripravo lahko zrezke mariniramo v mešanici olja, vina in začimb. Preden tunino postrežemo, jo ne glede na način priprave pokapljamo z limonovim sokom. K tunu se dobro podajo mediteranske začimbe, na primer rožmarin, če bo v družbi paradižnik, pa tudi bazilika.
