STROČNICA

Stročji fižol kuhamo, soparimo ali dušimo

Pripravimo ga kot prilogo ali samostojno jed, dobro se razume z mesom, smetano in sirom ter vsemi vrstami zelenjave; uživamo toplega in hladnega.
Fotografija: Sorte se razlikujejo po obliki in barvi. FOTO: Mahirates/Getty Images
Odpri galerijo
Sorte se razlikujejo po obliki in barvi. FOTO: Mahirates/Getty Images

Medtem ko stročnice v zrnju uživamo vse leto, uporabljamo bodisi suhe bodisi zamrznjene ali drugače konzervirane, je čas za stročje spomladi in poleti pa še malo v jesen. Grah in bob uživamo v stročju, če ju poberemo dovolj zgodaj, dokler je še mlado in nežno, medtem ko pri fižolu izbiramo med številnimi sortami, namenjenimi prav uživanju stročja. Vrhunec sezone je poleti, če ga sejemo avgusta, pa se potegne še v jesen.

Ljubitelji te nadvse okusne in zdrave stročnice bodo hitro pojasnili, katera sorta je primerna za solato in katera za enolončnico, vendar ni nič narobe, če se teh pravil ne držimo.

Zamrznjenega uporabimo tako kot svežega. FOTO: Eugenetomeev/Getty Images
Zamrznjenega uporabimo tako kot svežega. FOTO: Eugenetomeev/Getty Images

Sicer zelo na splošno velja, da so mesnate sorte primernejše za samostojne jedi, na primer za boranjo ali enolončnico, medtem ko okrogle stroke pripravimo v solati. Izbiramo lahko med sortami kratkih ali dolgih strokov, rumene ali zelene, okroglaste ali ploščate. Med poznimi, ki jih bomo letos še uživali, omenimo avtohtono slovensko sorto ptujski maslenec, z dolgimi, širokimi mesnatimi stroki maslene barve.

Ne glede na sorto je pomembno, da uporabimo čim bolj sveže stročje, to pomeni, da ni preveč zrelo in da ni zelo dolgo shranjeno v hladilniku. Preveč zreli stroki imajo ob straneh pogosto niti, ki se tudi s kuhanjem ne zmehčajo, zato jih je bolje odstraniti. To naredimo tako, da konico stroka upognemo in primemo nit ter jo vzdolžno potegnemo. Lahko si pomagamo tudi z nožem. Niti lažje odstranimo, če fižol približno tri minute blanširamo.

Lahko ga kuhamo, soparimo ali dušimo, pri čemer pazimo, da ga ne razkuhamo. Čas kuhanja je odvisen od sorte in zrelosti strokov. Če nismo prepričani, raje večkrat poskusimo, da se le ne razkuha. Sicer pa je stročji fižol primeren za juhe ali enolončnice, priloge in mesne jedi. Dodamo ga h golažu, ko je ta že skoraj kuhan, in dobimo odlično boranjo; obvezna sestavina v enolončnici je paradižnik, poleti uporabimo svežega, ko tega ni, pa paradižnikovo omako.

Stročji fižol se dobro razume s krompirjem, denimo v priljubljeni prleški jedi, v kateri kuhan krompir in fižol prelijemo z omako iz zaseke in kisle smetane. Hladnega zmešamo v solato, pri čemer ga kombiniramo z drugo zelenjavo in solatnicami. Primeren je za zamrzovanje, najbolje, da ga prej blanširamo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije