ZDRAVJE

Pasterizirani sok iz parnega sokovnika

Domače je spet priljubljeno, sadje in zelenjavo predelujemo na najrazličnejše načine, med drugim pripravljamo sokove. Da bodo dlje obstojni, jih je treba pasterizirati, najpreprostejša je priprava v parnem sokovniku.
Fotografija: Korenček in jabolka, odlična kombinacija za sok! FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Korenček in jabolka, odlična kombinacija za sok! FOTO: Getty Images/iStockphoto

Naše mame in babice so pred desetletji vneto kuhale sokove iz sadja, ki je zraslo v domačem sadovnjaku ali so ga kupile pri kmetovalcu. Shrambe so bile polne grozdnega, ribezovega, jabolčnega soka in drugih, ki smo jih uživali vso sezono. Zaradi ogromne ponudbe sokov in sadnih pa tudi drugih brezalkoholnih pijač v trgovinah smo doma pripravljali vse manj sokov. Zadnja leta, ko si mnogi vse bolj prizadevajo za čim bolj zdravo in domačo hrano, pa se tradicija doma skuhanih sadnih sokov vrača.

Jeseni bomo kuhali sok iz bezgovih jagod. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Jeseni bomo kuhali sok iz bezgovih jagod. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Sadne in zelenjavne sokove pripravljamo na različne načine, lahko so sveži ali prekuhani, se pravi pasterizirani. Prednost svežih je v tem, da ohranijo vse pomembne sestavine, pri pasterizaciji pa nekaj koristnih snovi uničimo, vendar bo sok obstojen. Pasteriziramo ga lahko s prekuhavanjem, in sicer tako, da ga najprej stisnemo v sokovniku za sočenje in potem prekuhamo v steklenicah. Precej bolj preprosta je priprava pasteriziranega sadnega ali zelenjavnega soka v parnem sokovniku. Morda ga še najdemo kje na podstrešju ali v kleti, dobra je tudi ponudba v trgovinah. Cene parnih sokovnikov se gibljejo okoli 100 evrov, dobimo pa ga tudi že za dobrih 50.

Sok v sterilizirane steklenice

Parni sokovnik je sestavljen iz treh posod; v spodnjo se nalije voda, v zgornjo, ki ima kot cedilo naluknjano dno, naložimo sadje ali zelenjavo, v srednjo pa se skozi luknje izteka sok. Vodo v spodnji segrevamo, in ko zavre, vroča para pronica skozi zgoraj naloženo sadje. Ko se ta dovolj dovolj zmehča, da popokajo membrane, začne iztekati sok, nabira se v srednji posodi. Iz nje je speljana cev, tako da sok neposredno pretočimo v pasterizirane steklenice, ki jih dobro zapremo, ohladimo in spravimo v shrambo.



Tako pripravljen sok je pasteriziran in zato precej bolj obstojen kot sveže stisnjen. V dobro zaprtih steklenicah bo gotovo zdržal več mesecev. Ker se izteka skozi cedilo, v njem ni delcev sadja, je bister. Kašastega ostanka sadja ni treba zavreči, temveč lahko iz njega pripravimo okusno marmelado.

Sadje je bogat vir vitaminov in okusov. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Sadje je bogat vir vitaminov in okusov. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Pri pripravi sokov iz sokovnika je zelo pomembna higiena. Uporabimo zrele, vendar zdrave plodove, da mora biti posoda čista, je najbrž odveč pripomniti. Zelo je pomembno, da so brezhibno čiste steklenice, v katere sok nalijemo, najbolje, da jih steriliziramo in zapremo s prav tako steriliziranimi pokrovi. Sok, potem ko ga odpremo, hranimo v hladilniku. Porabiti ga moramo v par dneh.

Današnji parni sokovniki so večinoma iz nerjavečega jekla, enostavni so za pomivanje, lahko jih damo v pomivalni stroj. Preverimo, ali jih lahko segrevamo na indukcijski plošči. Dobimo tudi električne parne sokovnike, to pomeni, da imajo vgrajeno grelno telo in jih lahko uporabljamo tudi na vrtu ali terasi, denimo, le da je v bližini električni priključek.
V parnem sokovniku lahko pripravljamo sok iz katerega koli sadja, najpogosteje uporabimo jagodičje. Če uporabimo sadje z večjimi plodovi, na primer jabolka ali hruške, ga narežemo na manjše koščke. Praviloma je samo sadje dovolj sladko, nekateri pa mu dodajo še sladkor. Sledimo svojemu okusu, a sladkorju se poskušajmo čim bolj izogibati. Sočenje v parnem sokovniku je pravzaprav postopek destilacije s parno vodo, tako da lahko na tak način pripravljamo tudi sok iz zelišč.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije