Okusne jedi iz starega kruha
Kateri je vaš najljubši rek, ki omenja kruh? Morda ta: Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Ali pa: Zarečenega kruha se največ poje. In še: Tudi drobtine so kruh.
Ravno zadnje, torej drobtine, so bile večkrat omenjene, ko je ob predstavitvi pilotnega projekta Hrana svoje mesto najde, ki ga Ekologi brez meja pripravljajo s škofjeloško občino in Lidlom, beseda tekla o tem, koliko kruha vržemo stran v Sloveniji. Kot je pojasnila Katja Sreš, predstavnica Ekologov brez meja, vsak od nas letno porabi 27 štruc kruha in jih zavrže devet. Ker občina Škofja Loka že dlje gleda v trajnostno smer, je bila izbrana, da z ekologi sodeluje pri omenjenem pilotnem projektu.
«Z njim želimo povezati ključne organizacije znotraj lokalne skupnosti, kjer nastajajo zavržki hrane. Tokrat predvsem naše javne zavode ter gospodarske subjekte, ki v svoji ponudbi in dejavnosti delajo s hrano,« so sporočili s škofjeloške občine, ki že nekaj časa zre tudi proti zero waste usmeritvi (torej k življenju brez odpadkov). Ekologi brez meja so dodali, da je omenjeni program »namenjen preprečevanju nastajanja odpadne hrane na ravni lokalnih skupnosti«.
Na srečanju so med drugim pojasnili, da bodo v prihodnjih mesecih spremljali navade treh družin na Škofjeloškem, pri čemer se bodo osredotočili predvsem na to, koliko hrane porabijo oziroma zavržejo. Hkrati bodo v sodelovanju s Komunalo Škofja Loka opravili analizo mešanih komunalnih odpadkov. Vse zato, da bi dobili odgovor na vprašanje, kaj narediti, da bodo količine odvržene hrane manjše.
Domač in kupljen kruh narežimo na kose in presežek zamrznimo, da nam ne splesni.
Tokrat so se osredotočili na kruh. Takole svetujejo: »Pripravimo kruh sami doma, saj ga bomo tako bolj cenili in manj zavrgli. Domač in kupljen kruh narežimo na kose in presežek zamrznimo, da nam ne splesni. Če se posuši, ga lahko navlažimo in ponovno 'spečemo' v peči ali pa ga uporabimo za izdelavo domačih drobtin. V restavraciji in šoli vnaprej povejmo, če kruha ob obroku ne potrebujemo.«
