Od slavne orehove do manj znane čebulne

Saj jih imate tudi vi, kajne? Potice, ki vas spremljajo že vrsto let. Med tistimi, ki so z menoj od otroštva, sta rožičeva in makova – zadnja s testom, v katerega se zapeljivo vmeša vonj po limoni. Obe potici sta z menoj od otroštva, saj ju ob večjih praznikih pripravi soseda, sicer ena najboljših gospodinj in zagotovo najboljša šivilja, kar jih poznam.

Vse naše potice

Nato je tu še topla pehtranova potica, kakšno naredi moja mama. Vonjaš jo in ješ, si vzameš še en košček, zatem odrežeš še enega in potem … So pred teboj samo še drobtinice. Pehtranova k nam domov zadnja leta prihaja v paru z orehovo, ki se je grela v taščini pečici. Če sem si prav zapomnila, je recept nekoč našla v nekem časopisu in si ga shranila med priljubljene izrezke. Zdaj ga iz predala potegne pred vsakim božičem in veliko nočjo, če imamo srečo, pa tudi kdaj vmes, da razveseli vse štiri vnukinje (in obe njihovi mami).

Potem so tu še moje potičke. Začele so nastajati, ko so bili otroci še čisto majhni in je na naše okno – ti šment – prvič potrkal Božiček. Postregli smo mu s korenčkovo potico po receptu Majde Stare s Pokljuke. Zraven korenčkove, dopolnjene s cimetom, je Božiček pred kakimi petimi leti domov prvič vzel še nekaj kosov tople ocvirkovce, kajti visokorasli dobri mož iz naše bližnje okolice ima baje ravno to najraje. Sklepam lahko, da mu je bila kombinacija štirih potičk kar všeč, saj se odtlej za božič vsako leto vrača z darili. V zameno zanje vselej dobi malo zbirko okusnih prazničnih vzorčkov, razpetih od mamine pehtranove, taščine orehove in mojih dveh potičk.

Potica za papeža

In medtem ko pri nas pečemo potice tudi za Božička iz soseske, je Sonja Jezeršek potice že pekla za papeža. Čisto res. Da papež Frančišek slovensko potico zelo dobro pozna, pa tudi že veste, saj se bržčas spomnite tistega slavnega posnetka, na katerem prva dama ZDA Melania Trump in papež Frančišek za trenutek spregovorita o potici.

In kako je Jezerškova potica prišla do papeža? »Na povabilo Tomaža Kunstlja, veleposlanika v Vatikanu, smo za lansko veliko noč v Sloveniji pripravili potico in jo poslali v Vatikan. Za lanski božič pa sva z možem Francijem odpotovala v Vatikan, tam sem pripravila osem potic, ki so jih naslednji dan razposlali po Vatikanu – ena je šla do kardinala Rodeta, ena k švicarskim gardistom, ena do ameriškega veleposlaništva in ena v papeževo rezidenco. A mislim, da je papež že prej dobro poznal slovensko potico, ker ima njegova družina prijatelje oziroma sorodnike v Sloveniji,« je o tem, kako so njene potice lani kar dvakrat potovale po Vatikanu, pojasnila Sonja Jezeršek.


S poticami se je spoprijateljila pred petimi leti, ko jo je etnolog Janez Bogataj prosil, ali lahko za njegovo knjigo speče 42 različnih. »Prej sem se jih kar nekako ogibala. Neko strahospoštovanje sem imela – tudi zato, ker nikoli ne veš, ali bo potica uspela oziroma kako bo uspela. Pa sem malo razmislila o njegovem izzivu in nalogo naposled sprejela,« pojasni Jezerškova. Ko pripoveduje o tem, kako se je lotila peke potic za knjigo, ne pozabi omeniti še ene zanimivosti: »Čeprav smo za knjigo pripravili 42 različnih nadevov, sem spekla manj potic. Fotograf Tomo Jeseničnik je za knjigo fotografiral le en kos, in tako sem v eno potičnico lahko spravila tudi po tri nadeve oziroma okuse.«

Orehi, ocvirki ali čebula?

Sonja Jezeršek je potice v nekaj letih spoznala do potankosti in tako danes – pred božičem in veliko nočjo – pripravlja tečaje, na katerih gosp(odičn)e in med njimi tudi kak gospod zamesijo to tradicionalno dobroto. Letos decembra je iz kuharske delavnice na Dvoru Jezeršek zadišalo tudi po pehtranovi in cerkljanski (ta prihaja iz Cerknega in ne iz gorenjskih Cerkelj, ki so od Akademije Jezeršek oddaljene le nekaj kilometrov) pa po tisti z nadevom iz suhih sliv in oni z ocvirki.
Ker nas do božiča ločuje le še nekaj dni, smo za Kulinarično abecedo izbrali klasično spremljevalko največjih praznikov, orehovo potico. Tu je še najbolj razširjena med slanimi, ocvirkova, in zraven recept za manj znano, a odlično cerkljansko čebulno potico. Ta je sladka, čeravno je vanjo vmešana čebula, v nadevu ji družbo delajo orehi.

Zanimivo: sladka drobnjakova

Za konec pa še nekaj nasvetov Sonje Jezeršek. Toplo svetuje, da jo spečemo v okroglem lončenem pekaču, kajti »doktor Bogataj pravi, da tiste spečene v ravni vrsti na pekaču niso potice, ampak štruklji«.

Ko jo položimo v namaščeno potičnico, jo prebodemo in nato še enkrat vzhajamo, svetuje Sonja: »Ko je pečena, jo nekaj časa pustimo v modelču, nato jo zvrnemo na rešetko. Pokrijemo s čisto krpo in pustimo, da se ohladi.« Tudi ocvirkovko? »Ta je najboljša, ko je še mlačna,« se strinja mama kulinarične družine Jezeršek.

Pove nam še, da ima najraje ocvirkovko, medtem ko možu Franciju najraje pripravi drobnjakovo sladko potico – takšna kombinacija je doma v njegovi Poljanski dolini. In to je še ena posebnost slovenske potice, saj njeni nadevi lahko zelo lepo odsevajo okolje, v katerem je narejena.

Pri Jezerškovih imajo potico zelo radi tudi najmlajši. Kako zelo jo obožujejo, je bilo videti na zadnji delavnici, ko sta k babici Sonji priskakljala vnučka. Bil je skorajda filmski prizor, tako lep, da smo ga prihranili za konec. Ura je bila že pozna, kazalci so že krepko štrleli čez osmo, in Jezerškova vnučka sta bila že v pižamicah in copatkih. Priskakljala sta torej brez besed v kuhinjo in jo prisrčno zavila proti mizi, na kateri so se hladile babičine potice. Ni minila sekunda, že sta pokušala njene tople dobrote.
Takšni, iskreno prisrčni, topli in v družbi najbližjih, pa naj bodo tudi vaši decembrski prazniki!