Kuhanje nekoč in danes ali da le ne bomo lačni (piše: Mateja Florjančič)
»Kaj naj jutri skuham za kosilo?« vprašanje, ki nam ga je nekoč tolikokrat zastavila mama. In večinoma dobila odgovor: »Kar hočeš. Saj jemo vse!« Takrat se nam je to vprašanje zdelo res povsem odvečno.
Ne more biti problem nekaj skuhati, če nihče v družini ni posebej izbirčen ali še huje, alergičen na katero od osnovnih živil.
A zadeva z njenega vidika ni bila tako preprosta. Zlasti kadar je bila v jutranji izmeni ali še huje, kadar sta bila v jutranji izmeni z očetom oba. Kajti to je pomenilo, da je morala že večer razmisliti, kaj bo naslednji dan na mizi in jed, ki si jo je zamislila, napol pripraviti, tako da je tisti, ki je prišel prvi domov, samo še dokončal zadevo. Če je zvečer skuhala golaž, je bilo treba le še v vodo vreči testenine. Za primer.
