RAJ DOMA

Tekne nam, čeprav je grenak

Objavljeno 11. avgust 2019 16.51 | Posodobljeno 11. avgust 2019 16.51 | Piše: Alenka Kociper

Poleti uživamo v mehkih listih radiča solatnika, ki se obnavlja, kakor ga sproti režemo; julija ga posejemo za zimsko uporabo.

Z radiči bo tudi zimska solata pisana. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Radič je posebne vrste solatnica, ki jo zaradi specifičnega grenkega okusa obožujemo ali ne maramo, srednje poti skoraj ni. Naj povemo, da je prav grenčina tista, ki ga uvršča na seznam posebno zdravih vrtnin, tako da se velja potruditi, morda pa ga sčasoma vendarle vzljubimo.

Za gojenje je nezahteven, zato ga brez strahu sadijo in sejejo tudi manj izkušeni vrtnarji, dobro bo uspeval tudi v ne prav rodovitni zemlji. Pravzaprav ne mara preveč hranljive zemlje, zato ga sadimo na grede, ki niso bile pognojene zadnje leto ali celo dve. Prija mu sončna lega, dobro prenaša mraz, tako da ga lahko pustimo prezimiti na prostem.

S premišljeno setvijo in sajenjem si lahko zagotovimo pridelek radiča prav vse leto. Spomladi posejemo radič solatnik, ki ga bomo rezali čez poletje in uživali v mladih, nežnih listih, ki še niso preveč grenki. Primerni sorti sta na primer goriški in tržaški solatnik. Sejemo na gosto, 10 g na kvadratni meter, prvi pridelek bomo rezali že po mesecu dni. Ko ga porežemo, ga dobro zalijemo, da pospešimo nadaljnjo rast. Ko ga jeseni še zadnjič porežemo, ga zasujemo s tanko plastjo zemlje in pustimo, spomladi bo zopet odgnal in nas razveselil z nežnimi lističi.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Nekatere sorte prezimijo na vrtu.

Junija in julija, torej lovimo še zadnji vlak, je čas za setev in presajanje sort, ki jih namenimo za siljenje ter jesensko in zimsko uporabo. Za siljenje so primerne sorte verona, treviški, goriški in castelfranco, za glave pa palla rosa in castelfranco, te bomo nabirali jeseni, ter treviški rdeči, tržaški solatnik, palla bianca in averto, ki bodo prezimili na prostem.

Solatnik režemo na 10–14 dni.

Glede na uporabnost radič torej delimo na tri skupine, glavnati, za siljenje in rezanje, ločimo pa jih tudi glede na čas pobiranja. Ne glede na sorto pri setvi upoštevam dobre in slabe sosede. Sadimo ali sejemo ga s paradižnikom, solato, baziliko, fižolom, korenčkom in koprom, ne mara paprike, peteršilja in endivije. Občutljiv je za sivo in pepelasto plesen ter belo gnilobo, napadajo ga tudi solatna pegavost in bakterijske bolezni, med škodljivci ga imajo rade predvsem uši, prezimni radiči pa so na udaru voluharjev. 
Deli s prijatelji