Stara gostilna, Piran

Od užitka in sreče za mizo včasih kar zapremo oči. A tega vam v Stari gostilni ne priporočamo. Imejte jih široko odprte – ko se srečajo kuharske veščine, umetnost in eleganca, je treba jesti tudi z očmi. Vsak krožnik je pustolovščina in zgodba zase, enkrat se škampi ujamejo v zlato dračje, drugič kukajo iz kamnov, miza, na kateri je čisto pravo drevo, se spremeni v obalo s kamenčki ali gozd. Vselej je drugače, saj chef Gradimir Dimitrić niza presenečenje za presenečenjem.


Na hrustljavo ocvrte sipine miške smo mazali odlično domače maslo s tartufi. Močne okuse je s sadno in citrusno noto omilila vrhunska penina bjana Mirana Sirka, uglajeno pa je pospremila tudi ravno prav mazavo in prav nič težko pašteto iz gosjih jeter in piščanca. Tri leta sušen pršut Dejana Kukanje so postregli s popečenim domačim kruhom s semeni. Pršut krškopoljskega prašiča, ki rije po kraški gmajni, je bil fenomenalen, sočen in voljan je prinesel peto dimenzijo okusa, umami. V kozarcu se je zaiskrila vitovska grganja (2017) Borisa in Alena Lisjaka in z mineralnostjo podčrtala slanost pršuta, note breskve in jabolka s kančkom prijetne grenkobe pa so poskrbele za uravnotežen in zaokrožen okus ter prav takšen zaton. Sladkasti in sočni škampi v tempuri so nežno božali jezik, tempura pa je bila dovolj tanka, da je ohranila krhkost in prefinjenost in ni zasenčila prvovrstne morske dobrote.


Ker si Stara gostilna želi biti drugačna od turistične ponudbe na naši rivi, je lastnica Donata Krašek postavila visoke standarde. Zato je v kuhinji chef Gradimir Dimitrić, zato je vsak krožnik in vsak kozarec skrbno izbran in zato je postavitev na krožniku vsakič drugačna. Ambicij biti in postati še boljši, predvsem pa drugačni, ne skrivajo. Zato je njihov brancin dehidriran, pred gostom ga le še ožgejo z gorilnikom. Postrežejo ga s pirejem rdeče pese, šalotko, ki jo obarvajo z rdečo peso, in slanim sirom. Harmonija in eleganca čez vse, tako kot tudi brancin, ki ga zavijejo v kartoč in spečejo v glini. Nismo se mogli odločiti, kateri je boljši. Tudi topla hobotnica s paradižnikom je poskrbela za element presenečenja, saj se je pod steklenim zvonom skrivala v aromatiziranem dimu. V Stari gostilni si namreč veliko dajo opraviti s podrobnostmi in tudi biftek ni zgolj pečen, temveč v oljčnem olju z začimbami. Nož je zdrsel skozenj kot skozi maslo, in čeprav smo si že rahljali pasove, smo se spopadli še s sladico. Flambirano sadje in fritule so zaključile neverjetno predstavo. Ta je v Stari gostilni vendarle zaradi – okusa.