N KOT NEMOGOČA KUHINJA
Prekmurska gibanica za 1,6 milijona gledalcev
Zadnja oddaja Kitchen Impossible (Nemogoča kuhinja), ki jo je v nedeljo predvajala nemška televizija VOX, je gostovala tudi v Prekmurju. Prinašamo vam nekaj podrobnosti iz ozadja!
Odpri galerijo
Nemški kuhar se je priprave prekmurske gibanice lotil z nasmeškom na licu.
Televizija VOX, ki ima v Nemčiji, Švici, Avstriji in tudi pri nas širok krog gledalcev, je konec minulega tedna predvajala novo epizodo oddaje Kitchen Impossibe. Ekipa oddaje, ki ji slovensko lahko rečemo Nemogoča kuhinja, je tokrat odpotovala tudi v Slovenijo.
Točneje v Prekmurje, saj so se snovalci ustavili v Gostilni Rajh. Ker se tuji zvezdniški kuharji le redko mudijo v Sloveniji, še bolj redko pa se zgodi, da bi si pripravo slovenskih jedi po televiziji ogledalo kar 1,6 milijona gledalcev, smo se podali raziskovat, kaj je na prekmursko ravnico pripeljalo Nemogočo kuhinjo.
Pravzaprav bi se bilo bolje vprašati, kdo je k nam pripeljal poldrugi milijon gledalcev. To je bil avstrijski chef Max Stiegel, gost v zadnji epizodi kuharskega šova. V oddajo ga je zvabil chef Tim Mälzer, ki poleg restavracije blizu Hamburga vodi kuharske oddaje in je zato zagotovo eden najbolj prepoznavnih nemških kuharjev.
Torej: chef Max Stiegel je bil leta 1980 kot Željko Rašković rojen v Kopru. Ko je bil star šest let, se je njegova družina preselila v Avstrijo. Na vzhodu Avstrije ima danes restavracijo Gut Purbach. Pred tremi leti jo je obiskal zdaj že pokojni kulinarični guru Anthony Bourdain in bil navdušen nad kombinacijami, ki so mu jih postregli. A ne samo on, nad Gut Purbachom je navdušen tudi francoski kulinarični vodnik Gault&Millau, ki je chefu Stieglu pripel 17 točk in mu podelil tri kuharske kape.
Za primerjavo: s točno takšnimi ocenami se pri nas ponašata mariborski Mak (chef David Vračko) in ljubljanski Strelec (chef Igor Jagodic). Max Stiegel je sicer najmlajši chef, ki je kdaj dobil Michelinovo zvezdico, njegova knjiga receptov pa je trenutno na samem vrhu najbolje prodajanih kuharskih knjig v Avstriji.
Chefa Maxa Stiegla je torej nemški kolega Tim Mälzer povabil, naj se mu pridruži v Nemogoči kuhinji. Štos te oddaje je, da kuharja drug drugega pošljeta po svetu. V državah, ki jih obiščeta, sta postavljena pred izziv – ta se skriva v črni škatli. Vanjo je spravljena neka lokalna, po možnosti precej zakomplicirano pripravljena jed, ki jo mora chef okusiti, malone secirati, zadeti vse okuse, se osredotočiti na sestavine in potem iz živil, kupljenih v lokalni trgovini, pripraviti nekaj podobnega.
Povsem brez recepta, seveda!
Chef Max Stiegel, ki je trenutno na potovanju po Vietnamu, je za Nedeljske novice rade volje pojasnil, zakaj se je odločil, da nemškega kolego pošlje k nam: »Odločitev za Slovenijo je bila jasna, kajti rojen sem v Kopru. Del moje družine še vedno živi v tem mestu pa tudi v Izoli, Piranu in okolici. Tako je bilo na dlani, da bom Tima poslal v državo, iz katere prihajam.«
Sogovornik je še dodal: »Dostikrat obiščem Istro, ki jo naravnost obožujem! Slovenija ima veliko pristnih kulinaričnih postojank, pa naj bo to povsem odštekana Skaručna, morski Bujol, ljubljanski As in še mnogi, mnogi drugi. V Sloveniji je veliko lokalov in restavracij, kjer se že takoj vidi, da jih vodijo pravi ljudje – takšni, ki so povsem predani gostinstvu.« Chef Stiegel trenutno pripravlja še eno kuharsko knjigo, ki bo zapolnjena z balkanskimi jedmi, kot pravi, pa tudi on svojim gostom rad pripravi katero slovensko ali slovansko jed.
In kako to, da se je Koprčan odločil za Prekmurje? Avstrijski chef je sicer najprej pomislil, da bi nemškega kolega poslal do ene najboljših kuharic na svetu, Ane Roš, saj občuduje »njeno kuhinjo in tudi to, da je ogromno naredila za slovenski turizem«. A med snemanjem oddaje je bila Ana Roš odsotna, zato je izbral Prekmurje in z njim vred Gostilno Rajh, ki jo vodi »odlična gastronomska družina, pravi gastroklan«.
V Prekmurju so zvezdniškemu chefu v črno škatlo spravili tudi prekmursko gibanico. Na vprašanje, zakaj ravno to jed, se avstrijski chef nasmehne: »Prekmurska gibanica je del Slovenije, tako kot je Vatikan del Rima. Bil sem zelo vesel, da je pri oddaji sodelovala Tanja Pintarič, za kar se ji lahko samo še enkrat iskreno zahvalim.«
Tanja Pintarič je pomemben člen znanega prekmurskega 'gastroklana', kajti z možem Damirjem vodi Gostilno Rajh v vasi Bakovci, poleg tega pa imata pod okriljem priljubljeni Bistro Uno v Murski Soboti. V gostinsko delo sta vpeta tudi njuna potomca, Leon in Valentina, ki sta kuharsko znanje pridobivala v Avstriji in tam delala v restavracijah, nad katerimi svetijo Michelinove zvezdice. Leon in Valentina sta že peta generacija gostincev v družini. Nad celotnim klanom pa seveda bdi legenda prekmurskega in tudi prekmurskega gostinstva, markantni ded Naci.
In zakaj se je avstrijski chef odločil ravno za Gostilno Rajh? »Pred nekaj leti je chef Max Stiegel skupaj z nekim novinarjem obiskal našo gostilno. Potem je predlansko zimo v stik z nami stopila ekipa nemške televizije VOX in zanimalo jih je, kakšne tradicionalne jedi bi lahko pripravili za njihovo oddajo. Poslali smo jim nekaj receptov, ki so aktualni pozimi, in tudi fotografije, a potem so dogovori kar nekako zamrli in takrat snemanja ni bilo,« se spominja Tanja Pintarič.
Nemška ekipa se je znova oglasila lani in poleti tudi prišla. »Pri izbiri jedi, ki naj bi jih pripravil Tim Mälzer, smo imeli proste roke. Odločila sem se, da mu za izziv postavim prekmursko gibanico, dodali pa smo še eno jed, svinjske nogice, vendar se kuhanja te jedi potem ni hotel lotiti. Raje se je osredotočil na prekmursko gibanico, ki jo je, seveda brez recepta, pripravil odlično. Bila je lepa na videz in tudi okusi so bili pravi, je pa zanimivo, da je do nje prišel po drugačni poti, kot smo je vajeni,« je pohvalila iznajdljivost nemškega zvezdniškega kuharja.
Vodja Gostilne Rajh je poskrbela tudi za žirijo, ki je ocenjevala po nemško zvenečo prekmursko gibanico: »Izbrala sem nekaj stalnih gostov, ki poznajo tako nas kot prekmursko gibanico, poleg tega pa so tako ali drugače povezani s kulinariko.« Kako dobro je chef Mälzer spekel znamenito sladico, kažejo tudi ocene, kajti pretežno prekmurska žirija mu je namenila skorajda same desetke!
Med tistimi, ki so lani poleti ocenjevali izdelek nemškega chefa in bili nad njegovo različico znane sladice naravnost navdušeni, je bil Matej Fišer. Je Prekmurec, fotograf, kolumnist in po novem tudi avtor knjige, polne finih fotografij in slastnih prekmurskih receptov.
Njegova knjiga Tradicionalna prekmurska kuharica, ki je dopolnjena s krajšimi zgodbami o vsaki od zbranih jedi, je izšla v slovenščini, angleščini in tudi nemščini. Iz nje vam danes postrežemo kislo župo, zraven pa še pohana bikofska đajca in jajčni konjak iz Hotela Dobray.
Nemški kuhar se je priprave prekmurske gibanice lotil z nasmeškom na licu.
Točneje v Prekmurje, saj so se snovalci ustavili v Gostilni Rajh. Ker se tuji zvezdniški kuharji le redko mudijo v Sloveniji, še bolj redko pa se zgodi, da bi si pripravo slovenskih jedi po televiziji ogledalo kar 1,6 milijona gledalcev, smo se podali raziskovat, kaj je na prekmursko ravnico pripeljalo Nemogočo kuhinjo.
Tri kuharske kape
Pravzaprav bi se bilo bolje vprašati, kdo je k nam pripeljal poldrugi milijon gledalcev. To je bil avstrijski chef Max Stiegel, gost v zadnji epizodi kuharskega šova. V oddajo ga je zvabil chef Tim Mälzer, ki poleg restavracije blizu Hamburga vodi kuharske oddaje in je zato zagotovo eden najbolj prepoznavnih nemških kuharjev.
Tanja Pintarič je kuhinjo Gostilne Rajh za nekaj ur z veseljem prepustila nemškemu zvezdniškemu kuharju Timu Mälzerju.
Torej: chef Max Stiegel je bil leta 1980 kot Željko Rašković rojen v Kopru. Ko je bil star šest let, se je njegova družina preselila v Avstrijo. Na vzhodu Avstrije ima danes restavracijo Gut Purbach. Pred tremi leti jo je obiskal zdaj že pokojni kulinarični guru Anthony Bourdain in bil navdušen nad kombinacijami, ki so mu jih postregli. A ne samo on, nad Gut Purbachom je navdušen tudi francoski kulinarični vodnik Gault&Millau, ki je chefu Stieglu pripel 17 točk in mu podelil tri kuharske kape.
Za primerjavo: s točno takšnimi ocenami se pri nas ponašata mariborski Mak (chef David Vračko) in ljubljanski Strelec (chef Igor Jagodic). Max Stiegel je sicer najmlajši chef, ki je kdaj dobil Michelinovo zvezdico, njegova knjiga receptov pa je trenutno na samem vrhu najbolje prodajanih kuharskih knjig v Avstriji.
Izziv v črni škatli
Chefa Maxa Stiegla je torej nemški kolega Tim Mälzer povabil, naj se mu pridruži v Nemogoči kuhinji. Štos te oddaje je, da kuharja drug drugega pošljeta po svetu. V državah, ki jih obiščeta, sta postavljena pred izziv – ta se skriva v črni škatli. Vanjo je spravljena neka lokalna, po možnosti precej zakomplicirano pripravljena jed, ki jo mora chef okusiti, malone secirati, zadeti vse okuse, se osredotočiti na sestavine in potem iz živil, kupljenih v lokalni trgovini, pripraviti nekaj podobnega.
POHANA BIKOFSKA ĐAJCA
Povsem brez recepta, seveda!
Chef Max Stiegel, ki je trenutno na potovanju po Vietnamu, je za Nedeljske novice rade volje pojasnil, zakaj se je odločil, da nemškega kolego pošlje k nam: »Odločitev za Slovenijo je bila jasna, kajti rojen sem v Kopru. Del moje družine še vedno živi v tem mestu pa tudi v Izoli, Piranu in okolici. Tako je bilo na dlani, da bom Tima poslal v državo, iz katere prihajam.«
Slovenijo naravnost obožuje!
Sogovornik je še dodal: »Dostikrat obiščem Istro, ki jo naravnost obožujem! Slovenija ima veliko pristnih kulinaričnih postojank, pa naj bo to povsem odštekana Skaručna, morski Bujol, ljubljanski As in še mnogi, mnogi drugi. V Sloveniji je veliko lokalov in restavracij, kjer se že takoj vidi, da jih vodijo pravi ljudje – takšni, ki so povsem predani gostinstvu.« Chef Stiegel trenutno pripravlja še eno kuharsko knjigo, ki bo zapolnjena z balkanskimi jedmi, kot pravi, pa tudi on svojim gostom rad pripravi katero slovensko ali slovansko jed.
Prekmurska gibanica je del Slovenije, tako kot je Vatikan del Rima.
In kako to, da se je Koprčan odločil za Prekmurje? Avstrijski chef je sicer najprej pomislil, da bi nemškega kolega poslal do ene najboljših kuharic na svetu, Ane Roš, saj občuduje »njeno kuhinjo in tudi to, da je ogromno naredila za slovenski turizem«. A med snemanjem oddaje je bila Ana Roš odsotna, zato je izbral Prekmurje in z njim vred Gostilno Rajh, ki jo vodi »odlična gastronomska družina, pravi gastroklan«.
V Prekmurju so zvezdniškemu chefu v črno škatlo spravili tudi prekmursko gibanico. Na vprašanje, zakaj ravno to jed, se avstrijski chef nasmehne: »Prekmurska gibanica je del Slovenije, tako kot je Vatikan del Rima. Bil sem zelo vesel, da je pri oddaji sodelovala Tanja Pintarič, za kar se ji lahko samo še enkrat iskreno zahvalim.«
Jajčni konjak iz Hotela Dobray (recept iz knjige Mateja Fišerja Tradicionalna prekmurska kuharica)Hotel Dobray sredi Murske Sobote je bil od nekdaj stičišče vseh tistih, ki so prihajali v Prekmurje ali ga osvajali. Skozi zgodovino je imel, tako kot vsi ikonični hoteli, vzpone in padce. Kavarna in casino sta gostila od gospode do vojske, tukaj se je ljubilo in sovražilo, politiziralo in zabavalo. Dobivale so se stave in izgubljale hiše. Pričujoči recept smo dobili od potomcev gospe, ki je v tridesetih letih kuhala pri Dobrayu. Na roko napisan zvezek z recepti je priča, da je bil ta hotel resnični center Prekmurja.Tako rustikalna pijača, kot je jajčni konjak iz Dobrayeve küjnje, nas prestavi v neko novo realnost, kjer čas ni pomemben. Okusili boste čar meščanske kuhinje na podeželju. Zaradi avtentičnosti ga prepisujemo dobesedno, z vsemi pomanjkljivostmi in napakami.
6 rumenjakov in 1 zavitek vanil. sladkorja. 1 kg slad. v prahu 1/2 ure moremo mešati. Potem prilij 1 l kuhane sveže smetane in 1 l konjaka. V steklenico dobro zamaši.
6 rumenjakov in 1 zavitek vanil. sladkorja. 1 kg slad. v prahu 1/2 ure moremo mešati. Potem prilij 1 l kuhane sveže smetane in 1 l konjaka. V steklenico dobro zamaši.
Tanja Pintarič je pomemben člen znanega prekmurskega 'gastroklana', kajti z možem Damirjem vodi Gostilno Rajh v vasi Bakovci, poleg tega pa imata pod okriljem priljubljeni Bistro Uno v Murski Soboti. V gostinsko delo sta vpeta tudi njuna potomca, Leon in Valentina, ki sta kuharsko znanje pridobivala v Avstriji in tam delala v restavracijah, nad katerimi svetijo Michelinove zvezdice. Leon in Valentina sta že peta generacija gostincev v družini. Nad celotnim klanom pa seveda bdi legenda prekmurskega in tudi prekmurskega gostinstva, markantni ded Naci.
Snemali so lani poleti
In zakaj se je avstrijski chef odločil ravno za Gostilno Rajh? »Pred nekaj leti je chef Max Stiegel skupaj z nekim novinarjem obiskal našo gostilno. Potem je predlansko zimo v stik z nami stopila ekipa nemške televizije VOX in zanimalo jih je, kakšne tradicionalne jedi bi lahko pripravili za njihovo oddajo. Poslali smo jim nekaj receptov, ki so aktualni pozimi, in tudi fotografije, a potem so dogovori kar nekako zamrli in takrat snemanja ni bilo,« se spominja Tanja Pintarič.
Ciganska pečenkaNe glede na debate, ali je primernejši izraz Rom ali Cigan, obstajata vsaj dve stvari, ki jih v Prekmurju nikoli ne bomo preimenovali v romski. To sta ciganska pečenka in ciganska lestvica. Ciganska pečenka je še posebej znana, ko se iz smeri Murske Sobote odpravljate proti vzhodu. Proti Madžarski. Prva institucija za to jed je vsekakor pri Miški na izhodu iz mesta, zadnja pa pri Eržiki v Bajanszenyu, takoj ko prečkate mejo z Madžarsko.
Sestavine: 800 g svinjskega kareja s kostjo in slanino, 100 g česna, sol, 1 žlica svinjske masti
Meso osolimo in rahlo potolčemo. V ponvi razpustimo svinjsko mast in v njej enakomerno opečemo meso. Na koncu dodamo veliko strtega česna, opečemo ga zgolj toliko, da začne dišati. Meso odstranimo in dodamo 50 g vode, s katero deglaziramo ponev. Pečenko postrežemo tako, da jo prelijemo s česnom in sokom, ki je ostal pri pečenju.
Sestavine: 800 g svinjskega kareja s kostjo in slanino, 100 g česna, sol, 1 žlica svinjske masti
Meso osolimo in rahlo potolčemo. V ponvi razpustimo svinjsko mast in v njej enakomerno opečemo meso. Na koncu dodamo veliko strtega česna, opečemo ga zgolj toliko, da začne dišati. Meso odstranimo in dodamo 50 g vode, s katero deglaziramo ponev. Pečenko postrežemo tako, da jo prelijemo s česnom in sokom, ki je ostal pri pečenju.
Nemška ekipa se je znova oglasila lani in poleti tudi prišla. »Pri izbiri jedi, ki naj bi jih pripravil Tim Mälzer, smo imeli proste roke. Odločila sem se, da mu za izziv postavim prekmursko gibanico, dodali pa smo še eno jed, svinjske nogice, vendar se kuhanja te jedi potem ni hotel lotiti. Raje se je osredotočil na prekmursko gibanico, ki jo je, seveda brez recepta, pripravil odlično. Bila je lepa na videz in tudi okusi so bili pravi, je pa zanimivo, da je do nje prišel po drugačni poti, kot smo je vajeni,« je pohvalila iznajdljivost nemškega zvezdniškega kuharja.
Tradicionalna prekmurska kuharica
Vodja Gostilne Rajh je poskrbela tudi za žirijo, ki je ocenjevala po nemško zvenečo prekmursko gibanico: »Izbrala sem nekaj stalnih gostov, ki poznajo tako nas kot prekmursko gibanico, poleg tega pa so tako ali drugače povezani s kulinariko.« Kako dobro je chef Mälzer spekel znamenito sladico, kažejo tudi ocene, kajti pretežno prekmurska žirija mu je namenila skorajda same desetke!
Med tistimi, ki so lani poleti ocenjevali izdelek nemškega chefa in bili nad njegovo različico znane sladice naravnost navdušeni, je bil Matej Fišer. Je Prekmurec, fotograf, kolumnist in po novem tudi avtor knjige, polne finih fotografij in slastnih prekmurskih receptov.
Pohana bikofska đajcaBikofska đajca poznamo tudi pod imenom bela jetra. Ena glavnih postojank za to jed je bila nekoč gostilna Titan v Černelavcih, kjer ste poleg malice lahko opravili upravne postopke, za katere je danes potrebno čakati na občini. Danes je gostilna zaprta in morate to urejati na občini.
Sestavine: 2 bikofski đajci, 150 g krušnih drobtin (prejzlni), 2 jajci, 100 g moke, sol, 300 g olja
Bikofska đajca rahlo obarimo v vreli vodi, toliko, da jih bomo lažje olupili. Ko jih olupimo, jih narežemo na centimeter debele zrezke. Solimo in rahlo popramo. Nadaljnji postopek je enak kot pri pohanju šnicla ali piščanca. Moka, jajca, prejzlni in vroče olje. Ko je stvar rjavo zapečena, je gotova. To je jed za resne ljudi, zraven gre seveda špricer, škropec ali hosolepeš.
Sestavine: 2 bikofski đajci, 150 g krušnih drobtin (prejzlni), 2 jajci, 100 g moke, sol, 300 g olja
Bikofska đajca rahlo obarimo v vreli vodi, toliko, da jih bomo lažje olupili. Ko jih olupimo, jih narežemo na centimeter debele zrezke. Solimo in rahlo popramo. Nadaljnji postopek je enak kot pri pohanju šnicla ali piščanca. Moka, jajca, prejzlni in vroče olje. Ko je stvar rjavo zapečena, je gotova. To je jed za resne ljudi, zraven gre seveda špricer, škropec ali hosolepeš.
Njegova knjiga Tradicionalna prekmurska kuharica, ki je dopolnjena s krajšimi zgodbami o vsaki od zbranih jedi, je izšla v slovenščini, angleščini in tudi nemščini. Iz nje vam danes postrežemo kislo župo, zraven pa še pohana bikofska đajca in jajčni konjak iz Hotela Dobray.
