PRILJUBLJENA ZELENJAVA

Obujena pozabljena repa

Objavljeno 12. julij 2019 11.51 | Posodobljeno 12. julij 2019 11.51 | Piše: Alenka Kociper

Če jo sejemo spomladi, poleti in še jeseni, jo imamo na razpolago večji del sezone; kisla je priljubljena zimska zelenjava, mlado uživamo tudi surovo.

Jemo lahko surovo, tudi mladi listi so užitni. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
V prehrani naših prednikov je imela repa zelo pomembno vlogo, v zadnjih desetletjih pa je skoraj izginila z naših vrtov in jedilnikov. Razen kisle seveda, ki ob kislem zelju spada med najbolj priljubljeno zimsko zelenjavo. Res pa je, da kislo večinoma kupujemo, le redki se s kisanjem ukvarjajo doma. Repa je nadvse okusna tudi sveža, mlado jemo surovo, narezano na lističe ali naribano v solati, okusna je kuhana ali dušena v enolončnicah ali omakah, lahko jo tudi pečemo, najbolje skupaj z drugo korenasto in gomoljasto zelenjavo v pečici. Užitni so tudi mladi listi.
Avtohtoni slovenski sorti sta kranjska okrogla in kranjska podolgovata.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Repo, ki jo bomo pobirali jeseni, sejemo julija in avgusta.

Če vas je po tem uvodu zaskominalo po repi, katere lepo slovensko ime je daljše, namreč strniščna repa, je zdaj pravi čas, da jo posejete. Povejmo še, da je izraz strniščna dobila po tem, ker jo kmetje po julijski žetvi žita sejejo v preorano strnišče. Poletna setev repe je prava naložba za zimsko oskrbo z vitamini, saj bo repa, ustrezno skladiščena, ohranila svežino vse do pomladi. Za setev je najbolje izbrati gredo, s katere smo pobrali mladi krompir, v tem primeru zemlje ni treba gnojiti. Sicer dodamo nekoliko organskega gnojila ali komposta. Ne pozabimo na kolobar, ki naj bo dolg najmanj štiri leta, sejati ne smemo na grede, kjer so pred tem uspevale križnice, to so zelje, ohrovt, brokoli, cvetača in druge, in seveda tudi repa sama. Pred setvijo se ozrimo po soseski, dobri sosedje so fižol, grah, špinača, solata, dobro ji dene bližina ognjiča in žametnice.
Pri repi bodimo pozorni na kolobar, vsaj štiri leta je ne sejemo na isto gredo, prav tako je ne sejemo za sorodnicami križnicami.

Ko je greda pripravljena in zemlja prerahljana, repo posejemo v vrsticah, med katerimi naj bo slabega pol metra razdalje, v vrsti sejemo na približno pet centimetrov. Pozneje bomo mlade rastline redčili na dvajset centimetrov, pri tem mladega listja ne bomo zavrgli, temveč ga bomo pojedli, na primer v pisani solati.

V teh dneh imamo sicer preobilje dežja, a ne pozabimo, da moramo repo v primeru suše izdatno zalivati. Največjo škodo naredi suša s tem, da koreni olesenijo, pa tudi zrastejo ne dovolj. Da bo manj zalivanja, že mlade rastline bogato obložimo z zastirko iz slame ali trave. Najbolj priljubljeni sorti pri nas sta kranjska okrogla in kranjska podolgovata, obe sta avtohtoni slovenski. Repo napadajo podobne bolezni in škodljivci kot druge križnice, predvsem kapusova muha, bolhač in gosenice, med boleznimi pa golšavost kapusnic, srčna gniloba in plesen. 
Deli s prijatelji