JAGODE

Najboljša soseda sta česen in čebula

Objavljeno 14. avgust 2019 14.07 | Posodobljeno 14. avgust 2019 14.07 | Piše: Alenka Kociper
Ključne besede: jagode

Jagode, ki jih posadimo konec poletja, bodo v naslednji sezoni že v polni rodnosti; s premišljenim izborom sort si zagotovimo pridelek vse poletje.

Sadimo zdrave in čvrste sadike, najbolje s koreninsko grudo. FOTO: Guliver/Getty Images
Jagod se nikoli ne naveličamo, in čeprav zdaj ni sezona njihove rodnosti, je prav, da pomislimo na naslednje leto, če nameravamo zasnovati ali obnavljati jagodni nasad. Lahko jih sicer sadimo dvakrat na leto, spomladi in konec poletja, vendar se avgustovsko sajenje bolje obnese, saj bodo bolje rasle, poleg tega bodo naslednje leto že v polni rodnosti. Če jih sadimo spomladi, pa bo pridelek prvega leta bolj skromen.

Z dobrim izborom sort poskrbimo, da bomo pridelek pobirali vso sezono. Izbiramo med enkrat rodnimi ali mesečnimi oziroma večkrat rodnimi, med tistimi, ki rodijo le enkrat v sezoni, pa ločimo zgodnje, srednje in pozne. Prve rodijo od konca maja no konca junija, druge od srede junija do srede julija, zadnje pa ves julij. Včasih je veljalo, da so mesečne slabše kakovosti, z žlahtnjenjem pa so postale skoraj povsem enakovredne enkrat rodnim. Ne glede na sorto bodimo pri izbiri pozorni na kakovost sadik. Pozorno preverimo, ali so že dobro ukoreninjene, kar se vidi po tem, ali korenine rastejo skozi luknjice na dnu lončka. Sadimo jih skupaj s koreninsko grudo, tako se bodo bolje prijele in lepše rasle.

image
Če jagod ne zaščitimo z zastirko, bomo imeli z njimi bistveno več dela. FOTO: Guliver/Getty Images
Jagode potrebujejo bogato zemljo, zato jo pred sajenjem pognojimo s hlevskim gnojem, kompostom ali kupljenim organskim gnojilom. Da se bodo lahko lepo razrasle, jih sadimo v razdalji najmanj 25 centimetrov, tako med vrstami kot med sadikami. Preden izberemo gredo, preverimo kolobar. Jagode namreč ne spadajo v zemljo, v kateri so prej rasli paradižnik, paprika in krompir ter same jagode. Dober predhodnik je fižol. Prija jim družba česna, s katerim jih pogosto vzgajamo v mešanem posevku, ter pora in čebule, ki jih ščitijo pred plesnijo. Ko so sadike v zemlji, ne pozabimo na zalivanje, da bo potreba po tem manjša, zemljo bogato obložimo z zastirko, najbolje iz slame. Ta bo tudi ščitila plodove pred umazanijo in preprečevala rast plevela. Namesto zastirke lahko uporabimo črno folijo: kupimo lahko tako, ki ima že narejene sadilne luknje. Jagodni nasad bo optimalno rodil dve, največ tri leta, potem pa bodo plodovi vse manjši in manj sladki, pa tudi manj jih bo – zato jagodnjak obnavljamo na dve ali tri leta, sadike pa si lahko vzgojimo tudi sami iz živic.
Deli s prijatelji