Zmanjšaj porabo, znova uporabi

Potekal je evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), koordinator akcije v Sloveniji je bila Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor.

Letošnji dogodek se je osredotočal na tako imenovane krožne skupnosti ter pomen solidarnosti in sodelovanja na poti v družbo brez odpadkov. Krožni gospodarski model ravnanja z odpadki temelji na ponovni uporabi in recikliranju, za zmanjševanje količine odpadkov pa nujno zmanjšati njihovo nastajanje s spremenjenimi navadami potrošnje in proizvodnje.

Na novinarski konferenci v Ljubljani je ob začetku tedna Sebastijan Zupanc, direktor ZKG, povedal, da se ETZO v Slovenijo vrača po letu premora zaradi epidemije. »Ta nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem in solidarnostjo delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta. Vsi mi skupaj in vsak posebej pa lahko vsak dan naredimo več za to, da bo odpadkov čim manj. V Sloveniji je v času epidemije nastalo za 9 odstotkov manj odpadkov kot leto prej. Zato je prav, da zmanjševanje odpadkov poskušamo ohranjati tudi v bodoče.«

Dr. Marinka Vovk, direktorica slovenske mreže Centrov za ponovno uporabo, največji pomen pripisuje uporabi izdelkov za enkratno uporabo, ki so velika potrata porabe virov. To je predvsem embalaža, kot so plastenke, folije in vrečke. »Najlažje začnemo z uporabo embalaže za večkratno uporabo in zmanjševanjem nakupa izdelkov, ki jih v resnici ne potrebujemo, kot so oblačila, obutev, torbice, gospodinjski pripomočki, igrače. Teh izdelkov imajo ljudje preveč in zato nastajajo odpadki zaradi nepremišljenih nakupov. Center ponovne uporabe deluje kot laboratorij krožne skupnosti, v katerem se je mogoče naučiti trajnostnega življenjskega stila in živeti z njim.«

Na ministrstvu za okolje in prostor so pripravili zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki veliko pozornosti posveča prehodu odpadka v ponovni proizvod in krožnemu gospodarstvu, Jaka Kranjc, član Ekologov brez meja, pa je pojasnil, da smo krožnim skupnostim ponekod blizu že v praksi. »Najuspešnejše evropske države dosegajo več kot 90-odstotno stopnjo ločenega zbiranja, več kot 80-odstotno stopnjo recikliranja in imajo tako malo mešanih komunalnih odpadkov, da občani vrečke zanje kupujejo na dve leti. Za to pot se odloča tudi vedno več slovenskih občin.«