Za varnost doma

Alarmni sistemi so nekoč veljali za prestiž, po mnenju mnogih nepotreben, a zdaj ni več tako. Vlomilci in tatovi postajajo vedno bolj drzni, vzamejo si čas in hišo ali stanovanje dlje preučujejo, da bi ugotovili, kakšne so navade stanovalcev, kdaj odhajajo od doma in za koliko časa. Še posebno med dopusti, tako poletnimi kot zimskimi, se število vlomov poveča, možnost, da bi se to zgodilo nam, pa lahko vsaj nekoliko zmanjšamo z namestitvijo alarmnih naprav. Slednje seveda niso le za odganjanje vsiljivcev, obstajajo tudi takšne, ki lastnike opozorijo na poplavo, požar in podobno.

Tehnologija je na področju alarmnih sistemov precej napredovala, saj lahko danes upravljamo alarmne sisteme kar prek (mobilnega) telefona. Boljši in varnejši protivlomni sistemi so povezani tudi z varnostnim nadzornim centrom, lahko prek spleta, omrežja GSM ali analogne telefonske linije. V nadzornem centru bodo zaznali tudi, če bo zlikovec, da bi alarm onesposobil, prerezal telefonski kabel oziroma poskušal alarm kako drugače izklopiti. Na splošno lahko alarmne sisteme razvrstimo v dve skupini: žične in brezžične. Prvi so lahko nekoliko bolj zanesljivi, hkrati pa povsem prilagojeni željam uporabnika in objekta, ki ga želimo zavarovati. Potrebujejo sicer strokovno namestitev, a so trajnejši in zato dolgoročna naložba. Brezžične lahko namestimo kar sami, primerni so tudi za podnajemnike in tiste, ki se pogosto selijo. Tudi brezžični sistemi so precej zanesljivi, zagotavljajo strokovnjaki, v nasprotju z žičnimi pa delujejo na baterije. Te je treba redno preverjati in menjavati, ko se izpraznijo, je z varnostjo namreč konec.

Najpogosteje uporabljene alarmne naprave imajo po stanovanju postavljena tipala, ki zaznavajo spremembo temperature v prostoru in se nanjo odzovejo ter spremembo javijo v nadzorni center. Na tovrstna tipala se lahko povežejo tudi tipala za zaznavanje drugačnih neprijetnosti, denimo požara, a takšne protipožarne sisteme v glavnem uporabljajo v poslovnih objektih, skladiščnih prostorih in proizvodnih halah. V stanovanjskih hišah pogosteje nameščamo detektorje dima, vode in ogljikovega dioksida. Prvi imajo nameščene senzorje, ki prepoznajo povišanje temperature v sobi ali povečano količino dima ter uporabnika o tem pravočasno obvestijo. Detektor vode prepozna njeno uhajanje in sproži alarm ter uporabnika prek mobilnega telefona obvesti, kaj se dogaja, da lahko intervenira, preden je prepozno. Enako deluje tudi detektor ogljikovega monoksida.